Janša s predsednikom Deutsche Bahna o gospodarskem sodelovanju

Premier Janez Janša se te dni mudi v Nemčiji, kjer se je že srečal s predsednikom uprave Deutsche Bahn Rüdigerjem Grubejem, čaka pa ga še uradni del obiska, ko se bo srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Današnji del obiska je bil delovne narave in namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja, predvsem pregledu možnosti za nove nemške investicije v Slovenijo, so sporočili iz kabineta premiera.

Vsebine današnjih pogovorov v Berlinu niso razkrili, verjetno pa je Janša z Grubejem govoril o morebitni oživitvi projekta logističnega holdinga, katerega ključni del je bila ravno družba Deutsche Bahn. Janša je namreč že pred tedni napovedal, da bo vlada poskusila iskati strateške partnerje za velika infrastrukturna vlaganja. Ob tem je dejal, da je bila priložnost za oblikovanje logističnega holdinga z Deutsche Bahn zamujena leta 2008, a upa, da ne dokončno.

Janša že poskušal oblikovati logistični holding z Deutsche Bahnom

Zamisel o logističnem holdingu, v kateri bi bile poleg Deutsche Bahna vključene še slovenske družbe Luka Koper, Slovenske železnice in Intereuropa, je nastala v času prve Janševe vlade med letoma 2004 in 2008, vendar zaradi volitev leta 2008, na katerih je zmagala SD Boruta Pahorja, ta projekt ni bil končan.

Zamisel o logističnem holdingu je zagovarjal tudi nekdanji premier Pahor, vendar v drugi različici, tako da pogovori z Deutsche Bahn, vsaj uradno, niso stekli, je pa bil okrog tega projekta aktiven nekdanji prvi mož Deutsche Bahn Hartmunt Mehdorn. Medtem je v finančne težave zabredla tudi Intereuropa in projekt logističnega holdinga je zamrl.

V premierjevem kabinetu poudarjajo, da je poleg poglobitve gospodarskega sodelovanja namen obiska med drugim tudi krepitev prijateljskih odnosov in političnega dialoga med državama ter izmenjava pogledov o reformnih procesih ter o aktualnih vprašanjih v EU in širši mednarodni skupnosti.

S kanclerko tudi o reformah

Slovenija z Nemčijo ustvari okoli petino svoje zunanje trgovine, Nemčija je obenem ena največjih vlagateljic v Sloveniji. Za Slovenijo sta zdravje nemškega gospodarstva in krepitev sodelovanja tako bistvenega pomena. Z Merklovo naj bi Janša jutri govoril o poglobitvi dvostranskega gospodarskega sodelovanja in tudi o reformnih procesih v obeh državah ter o aktualnih vprašanjih, s katerimi se soočajo EU in širša mednarodna skupnost, kot so protikrizni ukrepi, večletni finančni okvir, ratifikacija pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost in pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Za razliko od Slovenije je Nemčija ena redkih držav, ki teh težav nima in se bo letos izognila recesiji, nujne strukturne reforme pa je izpeljala še pred krizo.

Nemčija za letos napoveduje 0,7-odstotno, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno rast BDP. Tudi večina drugih kazalcev v Nemčiji je pozitivnih. Kot glavno tveganje v Berlinu tako izpostavljajo nadaljevanje dolžniške krize v območju z evrom, skrbi pa jih tudi inflacija. Nemčija tako ostaja motor rasti v Evropi in velja pri vlagateljih za "varno zavetje".

Kot največje evropsko gospodarstvo in druga največja izvoznica na svetu je imela in ima Nemčija velike koristi od uvedbe evra, hkrati pa je morala ob reševanju dolžniških težav drugih držav z evrom nase prevzeti levji delež bremena finančne pomoči tem državam.

Pri odločanju o tem, kako naj poteka boj z dolžniško krizo, ima beseda Merklove v Bruslju zagotovo veliko težo. Njeno vodilo pri tem je javnofinančna disciplina, skupaj z izvedbo nujnih strukturnih reform za povečanje gospodarske konkurenčnosti. Sama nasprotuje povečevanju rasti z novim zadolževanjem.

Francoski socialist Francois Hollande, ki je bil za predsednika Francije izvoljen v nedeljo, pa zahteva tudi sprejem pakta za pospešitev za rast in zaposlovanje. Nemčija pri tem predlaga krepitev vloge Evropske investicijske banke in večjo učinkovitost pri črpanju strukturnih sredstev EU ter dopušča uvedbo t. i. projektnih obveznic. Po drugi strani odločno nasprotuje evroobveznicam in krepitvi vloge Evropske centralne banke.