Avtor prispevka: Vladimir Vodušek
Doktorju ekonomskih znanosti, v mladosti pa obetavnemu skakalcu v daljino, je tako uspel veliki skok, dobil je namreč mesto, ki so si ga potihem želeli mnogi v vrhu slovenske politike.
V evropsko zgodbo je 45–letnega Janeza Potočnika leta 1998 potegnil Igor Bavčar, ki ga je postavil za vodjo ožje pogajalske skupine.
Pravi, da takrat o komisarskem mestu ni razmišljal. Še več - nedavno je celo dejal, da Šmarne gore, kjer stanuje, ne bi zamenjal za Bruselj.
"Normalno je, da sem zaradi tega, ker sem še danes prepričan in bom tudi v bodoče, da je življenje tu enostavnejše in lepše, rajši v Sloveniji. Tako bi za Šmarno goro ali pa Ljubljano lahko rekel, da je preprostejša, preglednejša in enostavnejša za življenje, tega pa ne spremeni nobeno dejstvo, kjerkoli ali karkoli bom v življenju počel ali delal," je trdno prepričan Potočnik.
O zasebnosti evropski minister pravzaprav ne govori veliko. Je poročen in ima dva sinova. In kako je novico o njegovi nominaciji sprejela družina? "Različno. Najlažje bi situacijo opisali z mešanimi občutki. Seveda pa gre vendarle za nek zelo pomemben izziv, konec koncev pa tudi za zelo pomembno mesto ne le zame, ampak tudi za državo," razmišlja Potočnik.
Na vprašanje, ali se bo v Bruselj preselil z družino, pravi, da ne. "Zaenkrat mislimo, da ne, čeprav se vsi skupaj zavedamo, da je to težko. Vsekakor bi bila to zaenkrat prezahtevna operacija. Bomo pa še videli," pušča vprašanje o prihodnosti odprto.
Politični profil Janeza Potočnika je unikum v slovenski real politiki. Sam priznava, da brez podpore Antona Ropa komisarskega mesta ne bi dobil. Po Ropovih besedah je namreč dr. Potočnik ustrezen, najboljši in najbolj kompetenten možen kandidat za evropskega komisarja.
Po drugi strani pa mu je leta 2000 pomladna stran ponudila mesto mandatarja. Tudi danes o njem govorijo samo v superlativih.
Janez Janša, SDS pravi, da gospodu Potočniku nimajo česa očitati. "Do sedaj smo ga podpirali v njegovih prizadevanjih in tudi sodelovali z njim, to pa lahko ocenim kot dobro in solidno."
In Lojze Peterle? "Poznam ga že dolgo, ker sva včasih delala v isti službi, tako da ga cenim tako po strokovni kot človeški plati. Bil pa je tudi odlične vodja ožje pogajalske skupine," se spominja predsednik Komisije za evropske zadeve Peterle.
In kako se Janez Potočnik počuti kot verjetno najbolje plačani Slovenec na delu v tujini? Plača komisarja namreč znaša med 15 in 24 tisoč evri.
"Plača v vsej tej odločitvi ni igrala prav nobene vloge. Seveda ne bom rekel, da ni dobro imeti velike plače, vendar pa nikoli v življenju pri nobeni odločitvi, ki sem jo moral kadarkoli sprejeti, plača nikoli ni igrala nobene vloge, tako da je ni niti pri tej zadevi. Mislim pa, da se je pomembno zavedati, da se skozi plače redko obogati, pač pa se obogati skozi kapitalske dobičke in donose. Tisti, ki skušajo obogateti s plačo, mislim, da so na napačni poti," je prepričan Potočnik.
Seveda pa ima t.i. jet set služba v Bruslju verjetno tudi svoje slabe strani.
"Včasih si malo napačno predstavljamo, kako izgledajo potovanja ministrov – to so zelo naporne in finančno zelo zahtevne zadeve, če to počneš na svoj račun. To je normalno, tega se zavedamo vsi, ki se kadarkoli odpravimo na kakšne počitnice dlje kot samo po domači deželi. To pa je drugače – potovanja z letali, čas, ki ga pustiš na letališčih in vse te zgodbe, povezane s tem, utrujajo, tako da je včasih kar težko."
Janez Potočnik velja za tehnokrata s kar preveč brezhibno biografijo. Nekateri sicer menijo, da bi bila optimalna kombinacija za komisarja Potočnikov tehnokratizem in Ruplove izkušnje, vendar je to že druga zgodba.
