Kot je na slovesnosti dejal minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc, so se nizkotnemu sistemu - kljub navidezno brezupnemu položaju - nasproti postavili izjemni posamezniki: "Vse to je dokaz, da noben peklenski stroj ne premore dovolj zobnikov, dovolj velikih mlinskih koles, da bi lahko strl človekovo voljo po svobodi in dostojanstvu."
Ljubeljsko podružnico mauthausenskega taborišča je pred 69 leti dosegla osvoboditev, svoboda in demokracija pa, tako Grilc, nikoli ne prideta enkrat za vselej: "Sta ideal, ki ju je potrebno zasledovati in v tem je naša odgovornost do prihajajočih generacij."
Minister je v nagovoru tudi poudaril, da nas je upor proti fašizmu in nacizmu postavil med legitimne naslednike zgodovinskega izročila, iz katerega izhajajo vse civilizirane sodobne države in na katerem temeljijo mednarodne organizacije.
Prav je, da imamo različne poglede na to, kakšna mora biti prihodnost Slovenije, je opozoril Grilc. "Gotovo pa smo si, ravno na tem presečišču številnih tragedij zgodovine in sodobnega časa, v enem na vso moč enaki. Živeti želimo v družbi, ki jo prežemata pravičnost in solidarnost," je še dodal.
Med udeleženci spominske slovesnosti so bili tudi predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek, župan Tržiča Borut Sajovic, francoski veleposlanik Pierre-Francois Mourier in častni predsednik mednarodnega komiteja Mauthausen Dušan Stefančič. Mourier je odkril ploščo v spomin na francoske jetnike, ki so umrli v ljubeljskem taborišču.
Prvih 300 jetnikov so iz taborišča Mauthausen v osrčje Karavank pripeljali v začetku junija 1943. Suženjsko delo pri gradnji ljubeljskega predora so opravljali jetniki različnih starosti in poklicev, pripadniki mnogih nacij. Največ je bilo Francozov, Poljakov, Rusov in Jugoslovanov, številni so v taborišču umrli.
Na dan osvoboditve pred 68 leti je bilo na Ljubelju še 1039 internirancev. Mnogi so se po osvoboditvi pridružili slovenskim partizanom in z njimi sodelovali v zaključnih vojaških operacijah na slovenskih tleh.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.