Razmere, ki so nastale zaradi izbruha okužbe s hruševim ožigom, so takšne, da lahko že danes govorimo o naravni nesreči, je po obisku povedal minister Franc But. Kot je ocenil minister, ki se je sestal tudi s kriznim štabom, so bili ukrepi pristojnih služb od prvega dne intenzivni in odgovorni. Vse moči so tako sedaj usmerjene v zajezitev bolezni znotraj 10-kilometrskega območja in preprečitev širjenja na druga pomembna sadjarska območja na Gorenjskem, pa tudi Primorskem, Dolenjskem in Štajerskem.
Povračilo škode za uničena drevesa - v zadnjih dneh je bilo po Butovih besedah uničenih več kot 1000 dreves - se bo zagotovilo na osnovi zakona iz fitosanitarnega področja iz postavk za preventivno varstvo, predvidenih v proračunu kmetijskega ministrstva. Po Butovih besedah bo treba počakati kakšnih 14 dni, da se bo pokazal nadaljnji potek okužbe, nato pa bo po potrebi vladi sam predlagal dodatne ukrepe. Če bo na območju razglašena naravna nesreča, bodo sredstva za povračilo škode prišla tudi iz državnega proračuna, in sicer iz postavk za naravne nesreče.
"Po včerajšnjih podatkih je zagotovo več okužb v smeri Poljanske doline in Sevške doline, najbolj zaskrbljujoči pa so podatki z območja Brezij, kjer so zelo sumljiva drevesa," je povedala Joži Jerman Cvelbar, vodja fitosanitarne inšpekcije.
Uprava RS za varstvo rastlin in semenarstvo ter Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri kmetijskem ministrstvu sta v ponedeljkovem poročilu o nadzoru bakterijskega hruševega ožiga ugotovila, da bo izbruh bolezni povzročil predvidoma za 500 milijonov tolarjev škode in 109 milijonov tolarjev stroškov. Že nastali stroški po prvih ocenah znašajo 6,97 milijona tolarjev, v vrtovih in pri poseku posamičnih dreves pa je nastalo že za 4,84 milijona tolarjev škode. Potencialno škodo za Slovenijo pa uprava za varstvo rastlin in kmetijski inšpektorat ocenjujeta na 4,5 milijarde tolarjev.
Kot je znano, so v občini Škofja Loka 23. maja odkrili okužbo s hruševim ožigom. Fitosanitarna inšpekcija je s sistematičnimi pregledi v okuženem območju Škofje Loke začela minuli ponedeljek, v torek pa se je z uvodnim izobraževanjem v nadzor vključila gozdarska javna služba. Ker se je okužba širila hitreje, kot so uradne službe uspele pregledovati rastline, so v petek na pomoč poklicali še ostale razpoložljive strokovnjake z zavodov in inštitutov, delavce uprave za varstvo rastlin in semenarstvo ter kmetijske in gozdarske inšpektorje, pri izvajanju ukrepov pa sodeluje tudi civilna zaščita.
"V tem območju ne bodo smeli več pridelovati sadilnega materiala, recimo jablan, hruški in kutin. Kar pomeni, da bodo morali iskati rezervno lokacijo, kjer bo vsaj kilometerski pas okrog čist, se pravi, da ne bo gostiteljskih rastlin," je povedala Katarina Groznik, z Uprave za varstvo rastlin in semenarstvo.
