Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je minuli petek izrazila pričakovanje, da se bodo ministri danes dogovorili o tretjih državah, na katere se je treba osredotočiti v prizadevanjih za okrepitev vračanja nezakonitih migrantov. Če te države ne bodo zagotovile zadostnega napredka, je Johanssonova pripravljena do poletja predlagati vizumske omejitve. V primeru dobrega sodelovanja pa boljše vizumske pogoje. Gre za pristop korenčka in palice, ki naj bi ga Unija dorekla v okviru novega migracijskega pakta.
Po navedbah Evropske komisije je bilo leta 2019 v EU izdanih okoli 500.000 odločb o vrnitvi, dejansko pa se je vrnilo zgolj okoli 150.000 oseb.
Slovenija se strinja z okrepitvijo sodelovanja z južno soseščino, torej državami v severnem delu Afrike, pri čemer je treba uporabiti ne samo korenček, temveč tudi palico, je ob robu današnjega zasedanja povedal Aleš Hojs v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju. Prav tako Slovenija po ministrovih besedah podpira čimprejšnjo pripravo seznama držav, ki sodelujejo pri vračanju nezakonitih migrantov, in tistih, ki ne sodelujejo. Hojs tega ne pričakuje pred poletjem. Poudarja, da je treba pristop zaostriti, tako da se bodo države zavedale, da je treba sodelovati v dobrem in slabem.
S slovenskega vidika je minister izpostavil Maroko, Alžirijo in Pakistan. Pri tem je pozval k previdnosti, da ne bi dobri dvostranski odnosi posameznih držav ovirali pripravo seznama. Navedel je primer Španije in Maroka ter ocenil, da bo potrebnega precej truda, da bodo premostili sebične, dvostranske želje. V primeru Slovenije to po njegovih besedah ni problem, saj da "nismo z nobeno državo na tak način oženjeni".
Anže Logar pa je pozdravil okrepljeno razpravo o zunanji dimenziji migracijske politike. "Ključna je odprava temeljnih vzrokov migracij in vzpostavitev celovitih, vzajemno koristnih partnerstev s tretjimi državami," je dejal. Po njegovih besedah je ključen reden političen dialog s tretjimi državami. Aktivnosti v Evropski uniji morajo med drugim biti osredotočene na ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo pripomogle k trajnostnemu gospodarskemu razvoju, varnosti in stabilnosti držav izvora, je še poudaril minister.
Spomnimo, ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo mednarodno zaščito ženski in njenima mladoletnima hčerkama. Ženska, ki prihaja iz ene od afriških držav, je bila med drugim žrtev spolnega nasilja, državo pa je zapustila tudi zaradi drugih razlogov. V postopku so še posebej temeljito preučevali verodostojnost njenih izjav in veliko prostora namenili ugotavljanju domnevnih neskladij v njeni zgodbi. MNZ je medtem zavrnilo obtožbe o nestrokovnem vodenju postopka.
![Na virtualnem zasedanju evropskih ministrov so se zavzeli za odpravo vzroka migracij.](https://images.24ur.com/media/images/884xX/Jan2016/61723055.jpg?v=eac3)
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.