Slovenija in Hrvaška sta si bili nazadnje tako daleč vsaka k sebi pred letom dni, ko so v morju zunaj Piranskega zaliva ribiči uprizarjali prave gusarke vojne zaradi meje. Pogodba o meji iz leta 2001, ki določa slovenski izhod na odprto morje in teritorialni stik Hrvaške z Italijo, je, vsaj za Hrvate, davno potopljena preteklost. Slovenija pa jo, ker sta jo premiera vendarle parafirali, kljub temu jemlje kot mednarodni dokument.
"Slovenija bo morala biti zelo pazljiva in bo morala po ustreznih pravnih poteh in tudi s pravnimi sredstvi zaščititi svoj pravni interes," meni strokovnjak za mednarodno pravo Miha Pogačnik.
Na hrvaško napoved razglasitve gospodarskega pasu se je odzval tudi predsednik slovenske vlade Anton Rop, ki je poudaril, da bi morali najprej ratificirati sporazum med vladama Slovenije in Hrvaške o poteku državne meje. "Do sedaj se s Slovenijo s hrvaške strani o vzpostavitvi gospodarskega pasu ni posvetoval nihče," je dodal Rop.
Vlada je do sedaj s protestnimi notami in nedvoumnim premierovim besednjakom dosegla le, da Hrvaška izključne ekonomske cone ali gospodarskega pasu, ki bi prepolovil Jadran, ne bo uvedla enostransko. Ni pa nujno, da se bo pogovarjala z vsemi sosedami.
Zapleta se tudi na evropski ravni - evropski komisar za kmetijstvo in ribištvo naj bi v torek našemu kmetijskemu ministru Butu zagotovil, da bo Unija ščitila interese sedanjih in prihodnjih članic in s tem prisilila Hrvaško v dogovor tudi s Slovenijo. Hrvaški mediji pa so le dan kasneje spomnili na pol leta star Fischlerjev pogovor s hrvaškim ministrom za kmetijstvo, v katerem naj bi dejal, da Unija priporoča razglasitev gospodarskih pasov v Sredozemlju.
"Zaenkrat obstaja tiha politika nerazglašanja izključnih ekonomskih con, predvsem zaradi komunikacijskih interesov, zlasti je temu tako v zaprtih in polzaprtih morjih, kamor sodi tudi sredozemsko morje in z njim naš Jadran," dodaja Pogačnik.
Za gospodarski pas naj bi se Hrvaška odločila tudi iz ekoloških razlogov. Kot trdijo na hrvaškem ministrstvu za okolje, bodo tako laže nadzirali, kaj plove v njihovi polovici Jadrana predvsem tankerje z nafto.
Miha Pogačnik meni drugače: "za zagotavljanje varnosti plovbe tankerjev in njihovega reševanja obstaja vrsta drugih mednarodnih konvencij v okviru mednarodne pomorske organizacije, ki opredeljujejo to problematiko podrobneje. Tako Slovenija kot Hrvaška sta večinoma pogodbenici teh konvencij. Menim, da z razglasitvijo izključne ekonomske cone nebi zasledovali ravno tega namena,"
Hrvaška pa ne bi bila prva država v Evropi, ki je razglasila gospodarski pas - to je v sedemdesetih letih storila Islandija, poteza pa se je sprevrgla v pravo ribiško vojno. Ob tem, da je najbližja islandska soseda oddaljena Grenlandija.
Francija je razglasila izključno ekološko cono, ki omejuje ribolov na področjih, kjer se drstijo ribe, Malta in Španija pa ribolovno cono, s čemer so iz tamkajšnjih voda pregnali ladje, ki so ribarile pod zastavami nečlanic Evropske unije. Z izključno ekonomsko cono pa bi iz polovice Jadrana izključili vse nehrvaške ribiče in raziskovalce -zato teh con nikakor ni moč enačiti, kot to skuša narediti hrvaški premier Ivica Račan.