Vstop Hrvaške v schengensko območje ne bo poslabšal razmer z naraščajočim številom migrantov, ampak jih bo izboljšal, je ocenil premier Robert Golob po današnjem vrhu EU – Zahodni Balkan v Tirani. Na vprašanje, ali to pomeni, da nadzora na meji med Slovenijo s Hrvaško potem ne bo več, pa je odgovoril, da sploh ne ve, zakaj bi ga kdo pričakoval.
Po hrvaškem vstopu v schengensko območje bo lahko Slovenija skupaj s Hrvaško skrbela za njeno zunanjo mejo, česar danes državi ne počneta, je pred četrtkovim glasovanjem o hrvaški pridružitvi schengnu povedal Golob. Če bodo notranji ministri EU to podprli, bo Hrvaška v schengen vstopila 1. januarja.
Ob tem je poudaril, da Slovenija pri vprašanju naraščajočega števila migrantov ni najbolj obremenjena država. "Migracije prek balkanske poti so postale problem celotne Evrope. Na tej poti je najbolj obremenjen severnobalkanski koridor, to so Madžarska – kljub ograji, kljub vojski na meji – ter Češka, Slovaška in Avstrija," je pojasnil.
Golob je še izpostavil, da je na današnjem vrhu postalo popolnoma jasno, da je vprašanje migracij nekaj, česar ni mogoče reševati na ravni posamičnih držav ali med dvema državama, ampak s sodelovanjem Evropske unije na eni strani in vsemi državami Zahodnega Balkana na drugi.
Voditelji EU in Zahodnega Balkana so se na današnjem vrhu v Tirani zavzeli za sodelovanje pri soočanju s skupnimi izzivi, kot sta energetska kriza in migracije, je po vrhu povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Migracije morata Unija in regija upravljati skupaj. Evropska komisija je v ponedeljek že predstavila akcijski načrt z 20 ukrepi, s katerimi bi okrepili sodelovanje na področju upravljanja migracij. "Obenem od naših zahodnobalkanskih partnerjev pričakujemo, da uskladijo svojo vizumsko politiko z našo," je poudarila.
Akcijski načrt za upravljanje z migracijami, ki ga je v ponedeljek predstavila Evropska komisija, je po oceni Goloba korak v pravo smer.
Ta načrt vključuje 20 ukrepov, katerih namen je okrepiti upravljanje meja in vračanje migrantov, pospešiti azilne postopke v državah Zahodnega Balkana ter zagotoviti usklajenost vizumskih politik držav v regiji z EU.
KOMENTARJI (162)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.