Kdo bo nosilec liste Gibanja Svoboda na prihajajočih evropskih volitvah in ali bo premier Robert Golob svoj mandat pripeljal do konca? V oddaji 24UR ZVEČER je predsednik vlade povedal, da je prepričan, da mandata ne bo le pripeljal do konca, temveč da bo Svobodo popeljal tudi na naslednje volitve. "Vse ankete kažejo, da Gibanje Svoboda še vedno drži vodilno vlogo na levi sredini. Zakaj bi si torej kdo mislil, da smo poraženi?" pa je komentiral besede opozicije, da bi bil slab rezultat na evropskih volitvah znak, da bi morala vlada oditi. Dodal je še, da gredo v stranki na volitve samozavestno.
"Gremo z dobro ekipo in verjamem, da bomo dosegli rezultat, ki ga bomo lahko smatrali za zmago. Gibanje Svoboda ima danes prek prevzetih poslancev dva evroposlanca in verjamemo, da lahko to ponovimo. To je naš cilj," je razkril. Ni pa še razkril, kdo bo nosilec stranke na evropskih volitvah. Kot je dejal v naši večerni oddaji, bodo to potrjevali na svetu stranke, ki bo 27. marca, 6. aprila pa da bodo na "festivalu Svobode" to tudi javno predstavili.
Dodal je še, da trdo delajo na reformah in da bodo do naslednjih parlamentarnih volitev zagotovo vidni tudi že rezultati njihovega truda. "Tudi navadnemu človeku. Prepričan sem, da se bodo ti rezultati začeli kazati v letu 2025, takrat pa se bodo tudi trendi zagotovo obrnili," je komentiral zadnje javnomnenjske ankete.
Ne po nasvetu vplivnice, zgleduje se po objavah Macrona in von der Leynove?
Komentiral pa je tudi dezinformacije, da naj bi v Bruselj odhajal za komisarja. Poudaril je, da je glede njegovega domnevnega odhoda takrat prejel vprašanja več novinarjev in da so iz njegovega kabineta zato medijem najprej poslali uradno izjavo za javnost. Ker pa da je želel doseči širšo javnost – tudi tiste, ki morda ne spremljajo poročil – je dezinformacijo zanikal tudi z objavo videoposnetka na Instagramu.
"Zakaj? Ker živimo v svetu, ko določene ciljne publike gledajo poročila, druge pa spremljajo družbena omrežja. In želel sem doseči vse ciljne publike," je pojasnil in dodal, da želi z novo komunikacijsko strategijo biti jasen in dezinformacije, ki se pojavijo, zanikati takoj in na vseh mogočih kanalih.
Na vprašanje, ali je pri ustvarjanju videoposnetka sledil tudi napotkom vplivnice Samante Cimerman, pa je poudaril, da podobne posnetke na družbenih omrežjih objavljata tako francoski predsednik Emmanuel Macron kot tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki jima na Instagramu tudi sledi. Da pa omenjene vplivnice ne spremlja, čeprav se je z njo enkrat resnično srečal. Dodal je, da je imel profil na Instagramu še pred njegovim vstopom v politiko in da je prek njega komuniciral tudi takrat.
Kaj pa komentarji o vplivu njegove partnerice Tine Gaber? Pojasnil je, da je posnetek, ko se je pripeljala na vlado, nastal, ko mu je tja prinesla obleko, saj se je sam ravno odpravljal na službeno pot. "Nato pa se je iz tega naredil nek politični vpliv. To je tipičen primer širjenja izmišljotin," je dejal in ponovil besede, ki jih je dejal že pred časom, in sicer da Gabrova, ko bo želela kaj sporočiti javno, tega ne bo počela zasebno prek njega.
"Kar pa se tiče njenih nasvetov, kaj naj počnem, česa ne in kako naj komuniciram ... Ponosen sem na to, da imam ob sebi človeka, ki mi zna dati tudi kakšen nasvet, ki ga lahko uporabim. Vendar pa to nima zveze s politiko. To ima zvezo z normalnim življenjem," je dejal.
O izbiri lokacij za začasna azilna domova: 'Ministrstvo je izbiralo po dveh kriterijih'
Kako pa komentira situacijo glede izbire lokacij začasnih azilnih domov? Poudarja, da število migrantov izrazito narašča. "Razmere v svetu so napete in to se žal v bodočem letu ne bo nič izboljšalo. Predvsem v poletnih letih smo že bili soočeni s situacijo, ko je bilo v obstoječih treh azilnih domovih kapacitet enostavno premalo in ko Policija ni imela kje najti zatočišča za migrante," je navedel.
Ministrstvo za notranje zadeve je zato, kot je pojasnil, dobilo nalogo, da najde dve lokaciji, ki sta ob migrantskih tokovih "čim bližje meji, da ne vandrajo po slovenskih gozdovih in mestih ter s tem vznemirjajo ljudi". Ob tem pa tudi, da na teh lokacijah najde začasno lokacijo za sprejemne centre in azilne domove.
"Gre za dve lokaciji, ki sta v lasti države in v bližini katerih, kolikor sem razumel, ni prebivalcev. Najslabše, kar bi se nam lahko zgodilo, je, da bi se migranti sami prosto sprehajali po Sloveniji, namesto da zanje poskrbi država. In naša dolžnost je, da je nekdo, ki nezakonito prečka mejo in zaprosi za mednarodno zaščito, te tudi deležen na ustrezen in organiziran način," je povedal.
Poudaril pa je, da gre tu za izbor lokacije in da sta ministrstvo in Urad za migrante takoj, ko so bile lokacije identificirane, dobila nalogo, da stopita v kontakt z lokalnimi skupnostmi. "Gre za zasilne in rezervne lokacije, če bodo te potrebne. Če bodo potrebne, pa bo to poleti. Do takrat imamo dovolj časa, da se o tem pogovarjamo na vseh nivojih," je dodal.
'Čim bi eden od sindikatov dobil drugačne pogoje, bi imeli nov stavkovni val'
Tu pa so tudi stavke in protesti na več frontah. Zdravniška stavka se je na primer že večkrat zaostrila ter od začetka postala najdaljša stavka zdravnikov v zgodovini Slovenije. Očitek, da je čakal 14 dni, da je sprejel Fidesov predlog za mediacijo, je Golob zavrnil: "To ni res. Tudi osebno sem se z njimi sestal in na tem pogovoru tega na mizi ni bilo. Gre za to, kakšna so izhodišča."
Za stavkovni val se sicer ne čuti soodgovornega, saj da je plačna reforma, o kateri se danes pogajajo z vsemi 46 sindikati, nastala že lani poleti. "Pripravljeno smo jo imeli že julija, nato pa so se avgusta zgodile poplave. Plačna reforma pomeni dodatno 1,3 milijarde evrov stroškov za javno blagajno – za toliko bodo namreč višje plače. Nikomur se plača v javnem sektorju ne bo znižala, vsem se bodo povišale," je poudaril. Zato so plačno reformo prestavili na leto 2025, kar da je večina sindikatov razumela.
Kakršna koli sprememba lahko torej v veljavo stopi šele s 1. januarjem 2025: "Čim bi eden od sindikatov dobil drugačne pogoje, bi imeli nov stavkovni val in na to ne moremo pristati." Pričakuje pa, da mediacijo začnejo z novimi izhodišči, boljšo voljo in namenom, da zaščitijo paciente. "Kar je pomembno, so pacienti. Prvi dan sem Fidesu povedal, da bomo naredili vse, da zaščitimo pacienta. Ni pomembno, kaj je bilo v preteklosti, pomembno je, kaj bo v prihodnosti," je dejal.
Težko pa da sicer sprejme, da tega ne razumejo tisti z visokimi plačami. "Razumem pa stisko operaterjev na 112 in tistih na upravnih enotah, ki imajo plače nižje od minimalne. Vlada je že na prvem sestanku povedala, da bi si želela, da bi bilo najprej poskrbljeno prav za te." Verjame, da bodo te krivice z januarjem 2025 predvsem tistim, ki so najslabše plačani, tudi najprej odpravljene.
A kljub temu se zdi, da ga sindikati ne slišijo. Kaj pravi? "Rezultat bo enak, ne glede na to, ali stavkajo ali ne. Drugega ne morem narediti. Lahko pa naredim to, da pospešujemo pogajanja o celotni plačni reformi. Prepričan sem, da ko bomo na krovnem nivoju dosegli cilj, bo tudi stavkovni val sam ugasnil," je dodal.
Tudi o kmetih, KPK, Arčonu in pravosodnem ministrstvu
Protestirajo medtem tudi kmetje, a kot poudarja, to ni "lokalni fenomen", temveč se protesti vrstijo po vsej Evropi. "Zato razumem, da je tudi slovenskemu kmetu danes težko. Na eni strani opazuje borbo ostalih kmetov po Evropi in se počuti na nek način zapostavljenega," je povedal. Dodaja, da sicer vseh zahtev kmetov ne bodo mogli izpolniti, saj so nekatere vezane na odločitve Bruslja. Je pa dejal, da so bila pogajanja intenzivna in da bo po njegovih informacijah v petek do ure podan tudi odgovor.
Glede nepodelitve soglasja za imenovanje ene od predlaganih državnih sekretark na pravosodnem ministrstvu je dejal, da imata tako vlada kot sam kot njen predsednik dolžnost in pristojnost, da presojajo, ali so predlagani kandidati ustrezni. "Pri presoji smo se skupaj z ministrico odločili tako, kot smo se," je kratko zaključil. Je pa komentiral tudi imenovanje Mateja Arčona za novega podpredsednika vlade.
Glede KPK medtem poudarja, da ni kršil integritete ter da procesnih postopkov ne zna in ne more komentirati. "Na to temo je odvetnik novinarjem na voljo 24 ur na dan. Ne drži pa trditev, da zaradi intervencije odvetnika KPK tega primera ni obravnaval naprej," je še povedal.
KOMENTARJI (964)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.