Revija The Banker iz skupine Financial Times je slovenskega ministra za finance Dušana Mramorja izbrala za evropskega finančnega ministra leta 2016. Kot je pojasnila evropska urednica revije Stefanie Linhardt, mu naziv podeljujejo za njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji bančnega sistema, kot tudi za njegove uspehe pri nadaljevanju privatizacije in pri implementaciji celovitega programa reform ter aktivnosti v smeri postopne javnofinančne konsolidacije Slovenije.
Na ministrstvu za finance so ob tem zapisali, da je Mramor zelo počaščen in vesel mednarodnega priznanja Sloveniji, ki zopet velja za finančno verodostojno državo z relativno visoko gospodarsko rastjo, s padanjem brezposelnosti, še posebej med mladimi, in rastjo zaposlenosti. "Slovenija je z odločno in pametno ekonomsko politiko uspela samo v dveh letih brez mednarodne pomoči iziti iz globoke finančne krize. Brez zglednega sodelovanja ključnih institucij – vlade, državnega zbora in Banke Slovenije to seveda ne bi bilo mogoče," so zapisali.
Ob tej priložnosti je Mramor še posebej poudaril "izjemno delo državnih sekretarjev in vseh zaposlenih na Ministrstvu za finance in njegovih uradih, ki so bistveno prispevali pri oblikovanju uspešne ekonomske politike".
GZS: Nagrada Mramorju bolj priznanje njegovim predhodnikom
V GZS štejejo nagrado Dušanu Mramorju, bolj za priznanje njegovima predhodnikoma Janezu Šušteršiču in Urošu Čuferju. Mramorjeve zasluge so predvsem v tem, da je vztrajal na začrtani poti in ni vedno popustil pritiskom po povečevanju javne porabe, so zapisali.
"Prav bi bilo, da Mramor simbolično deli to priznanje s tistimi, ki so največ prispevali k temu, da je podoba Slovenije v mednarodni finančni javnosti bistveno boljša kot pred leti. Nenazadnje tudi za to, ker je podobno priznanje leta 2005 prejel takratni finančni minister Andrej Bajuk, zasluge pa je nedvomno imel predvsem Mramor, ki je bil finančni minister pred tem," je zapisal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Po njihovem mnenju Mramor ni opravil domače naloge pri odhodkih davčnega proračuna. "Javno finančno konsolidacijo izvaja z dodatnim davčnim zategovanjem pasu. Stroški zadolževanja so se res znižali, a zaradi odločitev, ki so bile sprejete že pred njim, in zaradi uspeha pomembnega dela gospodarstva, ki je največ prispevalo k rasti bruto domačega proizvoda," so navedli.
Javno finančni dosežki so namreč posledica zakona o uravnoteženju javnih financ, sanacije in dokapitalizacije bank, ustanovitve Družbe za upravljanje terjatev bank, pri katerih je bila večina odločitev sprejetih pred njegovim mandatom. Veliko pa je k temu prispevalo tudi gospodarstvo, predvsem izvozniki, so še prepričani v GZS.
Cerar: Priznanje gre delno tudi vladi
Na priznanje Mramorju se je odzval tudi predsednik vlade Miro Cerar. Po njegovih besedah gre za izjemno priznanje, najprej ministru, bi si pa Cerar upal reči, da delno tudi vladi, ki je ministra "skupno podpirala v teh zelo težkih razmerah, ki smo jih podedovali iz prejšnjih obdobij".
"In smo kljub temu uspeli, seveda z njegovim velikim angažmajem, doseči zelo pomembne premike v smeri konsolidacije javnih financ, od sprejema fiskalnega pravila do znižanja primanjkljaja in stabilizacije javnega dolga," je dodal. Po Cerarjevem prepričanju gre za velike dosežke, zato ocenjuje, da je priznanje zasluženo.
Devet fakultet nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost
A treba je poudariti, da smo pred le nekaj dnevi poročali o aferi, v središču katere je prav minister Mramor. Kar devet ljubljanskih fakultet (Ekonomska fakulteta, FDV, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za šport, Filozofska fakulteta) je nekaterim svojim zaposlenim nezakonito izplačevalo dodatek za stalno pripravljenost.
Za skoraj 800.000 evrov gre, rekorderka pa je Ekonomska fakulteta, ki je med letoma 2012 in 2014 izplačala skoraj pol milijona evrov - 50 ljudi je vsak mesec prejemalo do 700 dodatnih evrov, trdijo v Visokošolskem sindikatu.
Kot dekan je dodatek odredil in prejemal tudi Mramor, ki se brani, da je bilo izplačevanje dodatka pravno ustrezno. Kot pojasnjuje, je stalno pripravljenost vodilnim fakultetnim funkcionarjem kot dekan odredil zaradi dodatnega dela, ki bi ga morali opraviti, da se fakulteta uvrsti med odstotek najboljših na svetu, a glavna inšpektorica Inšpektorata za javni sektor Lidija Apohal Vučković je jasna: "Stalna pripravljenost se ne izplačuje zato, ker mora nekdo nekaj dodatno delati, ampak zato, ker mora biti nekdo doma pripravljen, da ga delodajalec pokliče v službo."
Ministrstvo za izobraževanje ukrepe prepušča univerzi
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ukrepe zoper dekane omenjenih fakultet prepuščajo Univerzi v Ljubljani. Ta naj bi bila namreč edina pristojna za sankcije.
Na vprašanje, ali namerava Mramor zaradi odreditve nezakonitega izplačila dodatka odstopiti, niso odgovorili. Tudi oni so pojasnili, da si je fakulteta, ko je Mramor postal njen dekan, zadala cilj uvrstiti se med odstotek najboljših ekonomskih in poslovnih fakultet na svetu, zaradi česar so vodstvo in strokovne službe opravljale dodatno delo. "Z vidika delovnopravnih predpisov je bilo dodatno naloženo delo pravno sporno, zato sta kadrovska in pravna služba po pravnih posvetovanjih predlagali zakonsko možnost stalne pripravljenosti. Službi sta pripravili ustrezen pravilnik, ga preverili pri pravnih strokovnjakih, Mramor pa ga je kot dekan podpisal, da bi odpravil neustrezno stanje," pravijo.
Mramor je prepričan, da je bila takratna "rešitev pravno ustrezna, ravnal pa bo skladno z odločitvami, ki izhajajo iz postopkov in odločitev pristojnih organov", navajajo na ministrstvu. Dodajajo še, da minister s podatkom o tem, koliko dodatka za pripravljenost je sam prejel kot dekan, ne razpolaga.
Na ministrstvu za izobraževanje so na vprašanje, kako bodo ukrepali, odgovorili, da so univerze avtonomne in da kot take tudi same odgovarjajo za zakonitost poslovanja. Glede morebitnih ukrepov zoper dekane, ki so odobrili izplačilo dodatka, pa navajajo, da se je treba v zvezi s tem obrniti na Univerzo v Ljubljani.
Ne bodo ukrepali, saj gre le za napako
Tam so dejali, da zoper dekane devetih omenjenih fakultet ne bodo ukrepali. Na univerzi namreč menijo, da kršitve niso bile namerne, pač pa da je šlo za napake.
Kot je pojasnil rektor univerze Ivan Svetlik, izplačilo dodatka obravnavajo kot napake in ne kot namerne kršitve, do napak pa je po njihovem prišlo "zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve na ravni univerze". Napake nameravajo na univerzi v prihodnje odpravili s sprejetjem skupnega pravilnika.
Kot pravijo, bodo morali posamezniki, ki so dodatke prejemali neupravičeno, denar vrniti skladno z zakonom, pri tistih, ki so dodatke prejemali upravičeno, pa bodo na univerzi skušali narediti vse, da ne bi bili prizadeti, "ne glede na mnenje inšpektorja".
Pojasnjujejo še, da nadzorno funkcijo nad delovanjem univerze kot javnega zavoda vrši vrsta nadzornih služb, kot so računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, inšpektorat pri ministrstvu za javno upravo in druge. "Njihovo delo je za nas koristno, saj nas opozarja na notranje slabosti, ki jih sami ne zaznamo in jih lahko na tej podlagi odpravljamo. Na univerzi imamo sicer tudi službo za notranjo revizijo, vendar zaradi pomanjkanja kadrov z revizijami ne moremo pokriti celotnega poslovanja univerze vsako leto," še dodajajo.
KOMENTARJI (1167)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.