Slovenska mornarica dobila Galeba

Slovenska vojska je že pred časom iskala strateškega partnerja, ki bi ji pomagal pri razvoju lastnih tehnologij. Tako kot številne druge članice zveze Nato, so tudi pri nas začeli razvijati odnose z lokalnimi podjetji, ki imajo znanje in tehnologijo, za razvoj določenih orodij. Ena najcenejših in hkrati tudi eno najpomembnejših orodij so brezpilotna letala, droni, ki so v zadnjih letih dosegli neverjeten razvoj. 

Čeprav se jih da oborožiti in to počnejo že nekaj časa, so daleč najbolj učinkovito sredstvo za zagotavljanje nadzora in pridobivanja informacij v bližini operativnih območij, na katerih deluje vojska. V primerjavi z drugo visokotehnološko opremo so tudi precej poceni, že samo nedavna vojna med Azerbajdžanom in Armenijo pa je pokazala, kakšno ključno vlogo droni na modernem bojišču imajo. 

Vojska je podjetje OneDrone zadolžila za pripravo in izvedbo projekta manjšega izvidniškega drona, ki so ga nato v novembru tudi predstavili. Dron Galeb je ustvarilo slovensko znanje, in sicer tudi s pomočjo proizvajalca letal ElevonX, proizvajalca sistema dnevno-nočnih kamer Atmolab ter razvijalca programske opreme Mil Sistemika. Razvoj je trajal slabe dve leti, skupaj s prototipom Galeba pa je vojska plačala približno 180.000 evrov.  

Posebnost Galeba so pravzaprav zahteve, ki jih ima vojska zaradi svojih omejitev, sploh pri uporabi na ladji Triglav. Podpolkovnik Tomaž Oblak, član začasne skupine za razvoj brezpilotnih letalskih sistemov, je za revijo Slovenska vojska dejal, da so nove tehnologije nujne: "Gre za način vertikalnega vzletanja in pristajanja, ki pred leti še ni bil razvit. Naša zahteva je bila, da letalnik podpira delovanje večnamenske ladje Triglav." 

Droni prejšnje generacije so pogosto imeli težavo predvsem pri pristajanju. Katapultiranje samo po sebi ni bilo problematično, a so jih pogosto morali na ladjah "ujeti" s pomočjo posebnih mrež, v katere se je dron zapletel, ali pa je moral uporabiti padalo, ki je dron dodatno utežilo. To je sicer mogoče na večjih ladjah, pa tudi dron mora biti precej trpežen, Galeb pa bo imel sposobnost vertikalnega vzletanja in spuščanja. Večina pa si lahko predstavlja, da je dron s padalom problematičen, saj lahko veter ali gibanje ladje njegovo uporabo omejita. Hiter pogled na fotografije nam daje vtis, da bo precej podoben modernejšim dronom, ki jih je možno kupiti na komercialnem trgu, a bo imel precej boljšo tehnologijo. 

Med drugim bo digitalna povezava z dronom temeljila na kodiranih Natovih frekvencah, ima domet 30 kilometrov, video v visoki ločljivosti, dnevno-nočno kamero, merilnik razdalje, kamera ima 30-kratno povečavo in pomembno lastnost, ki jo je preizkusil že marsikateri upravljavec drona - odporen bo na vodo, če bi slučajno "pristal" na/v njej. Ne samo to, tudi morska voda mu ne bo mogla do živega, saj se kamera lahko uvlači in s tem dodatno zaščiti. "Ob padcu letala v morje bi se na njem opravila nujna vzdrževalna dela po priročniku in potem bi bilo spet pripravljeno za polet," je zatrdil Janez Nebec, predstavnik podjetja OneDrone in dodal, da je projekt končan ter predan v testno uporabo Slovenski vojski.

Čeprav se zdi, da domet 30 kilometrov ni velik, na morju to pomeni ogromno. Tisti, ki verjamejo, da je Zemlja okrogla, bodo vedeli, da že 100 metrov višine omogoča skoraj trikrat večjo razdaljo za zaznavo objekta na vodi. Sicer sposobnosti Galeba glede višine še niso znane, a vsekakor kažejo na to, da bo Triglav v tem primeru imel veliko boljše sposobnosti zaznavanja morebitnih objektov na vodi, ki jih radar ali ljudje na palubi ne bi uspeli videti. To pa pride še kako prav v primerih iskanja in reševanja na morju, za nadzor potencialno nevarne ladje ali čolna, ki bi potekal z varne razdalje.