Borut Pahor je ob napovedi svoje kandidature za predsedniški položaj povedal, da bi kot predsednik prispeval svoj delež pri izogibanju sporov, zlasti ideoloških. "Spori glede problemov, ki niso bistveni za izhod iz krize, so politični balast, ki jemlje energijo," pravi. Prizadeval si bo za to, da teh sporov ne bi bilo, najbolj nekoristni pa so zaradi močnih čustev ter oživljanja starih zamer po njegovih besedah tisti spori, ki so ideološke narave, saj spore le še poglabljajo.
Pahor se je za kandidaturo odločil iz več razlogov in navkljub spoznanju, da denarja zanjo ne bo veliko. "Če odloča piarovski spin ali denar, nisem pravi kandidat. Jaz verjamem v idejo," je zatrdil ter pojasnil, da bodo njegovo sicer skromno kampanjo financirali z donacijami. V volilnem štabu si bodo prizadevali, da bi prav vse bile javne, kar pa je sicer odvisno od donatorjev, saj morda nekateri ne bodo želeli biti imenovani. Dejal je, da si ne morejo privoščiti agencije, televizijskih oglasov in plakatov, a verjame, da lahko iskrena ideja zmaga.
"Ni dvoma, da je sedanji predsednik Danilo Türk favorit teh volitev," je priznal. Kot pravi, ne nastopa proti nobenemu protikandidatu, a meni, da smo v tako prelomnem obdobju, da potrebujemo nekoliko drugačnega predsednika. Dodal je še, da ga navdihuje izjava enega od sodelavcev Steva Jobsa, ki je nekoč dejal, da so se za neko stvar odločili, ker niso vedeli, da ni nemogoče. "To pelje svet naprej, to daje kri in nagon, da se boriš," je dejal.
Potrebujemo tudi nacionalni program
"Če se bo del Unije še tesneje povezal, mora biti Slovenija v tej novi povezavi," je prepričan Pahor, ki pravi, da bo v primeru nastajanja novega nacionalnega programa velik tudi njegov prispevek. Gre namreč za iskanje izhoda iz krize, pri čemer pa po njegovem mnenju Slovenci sami ne bomo uspešni. Problem je, da "mi kot skupnost ne opažamo tega, kar se dogaja". "Če bomo Slovenci zamudili observacijo teh procesov, bomo ali zgodovinski zamudniki in s tem pristali na obrobju novih povezav, ali pa bomo, če se bomo poenotili, v pravem času na pravem čolnu", je prepričan Pahor.
Eno njegovih bistvenih sporočil, v katero "sveto verjame", je tako vprašanje: "Ali bo Slovenija tako kot druge države pristala na povečano Unijo, ne le bančno ali fiskalno, temveč tudi tisto, kar tudi drugi imenujejo Združene države Evrope, ali pa bomo ostali zunaj tega kot država, ki je morda zaradi tega obsojena na tiho propadanje". "Slovenci lahko ohranimo našo samobitnost v pogojih odprte družbe samo, če smo del najbolj modernega dela sveta. Vse drugo nas pelje nazaj," je dejal Pahor. Tudi če bo izgubil na volitvah, je prepričan, da bo ta ideja prej ali slej zmagala.

Naslednja obljuba v primeru, da postane predsednik države, je, da bo tvorno pripomogel k preseganju delitev in krepitvi enotnosti. "Zgodovinska izkušnja nas uči, da smo Slovenci sposobni doseči nepredstavljivo, če smo enotni. Enotni obstanemo, razklani razpademo," je še prepričan.
Za četrti cilj si je Pahor zadal veliko podporo strpnosti in spoštovanju različnosti. "Vsi veliki cilji temeljijo na spoštovanju različnosti. Tukaj je lahko vloga predsednika izjemna, skoraj nenadomestljiva. Strpnost je bistvenega pomena in vsak od nas je bistvenega pomena za skupnost," pravi in dodaja, da ta vzajemnost daje občutek varnosti, ta pa je predpogoj za ustvarjalnost, ki je poleg naravnih dobrin vir, od katerega smo najbolj odvisni. "Želim, da bi bila Slovenija država in domovina vseh državljank in državljanov," je še dejal.
Spremenil bi mentaliteto
Pahor si bo poleg vsega omenjenega kot predsednik države prizadeval tudi za drugačno mentaliteto. "Kot bivši predsednik vlade oziroma s temi izkušnjami pravim, da se je potrebno prizadevno potruditi, da znamo spodbujati eden drugega, da privoščimo uspeh eden drugemu. To mentaliteto moramo vzpodbuditi, saj je tega sedaj premalo, malodušje pa je že seglo predaleč. Strah ni dobra popotnica za navdih za spremembe. Ko se zgodi nekaj dobrega, ko nekdo nekaj doseže, bodisi podjetnik ali neka gospa, je treba to videti in pozdraviti. Dobri vzori dajejo motivacijo za naprej," pravi in dodaja, da so narodi, ki so prepričani v to, da bodo zmogli. "To je tipična ameriška mentaliteta. Tudi v Evropi so takšni narodi," pravi in dodaja, da sicer Slovenci v primerih, ko ni bilo druge alternative, nismo nikoli odpovedali, a se ob tem sprašuje, zakaj moramo čakati tako dolgo. "Kot predsednik želim tvorno oblikovati družbeno atmosfero samozaupanja ter optimizma, realnega, zmernega, takega, v katerega lahko verjamem. Verjamem, da na koncu vedno zmaga dobro. Če ni dobro, pomeni, da še ni konec," je še zaključil.
Predsednik DZ Gregor Virant je že pred dnevi povedal, da bo akt o razpisu predsedniških volitev izdal v začetku avgusta. Kot je pojasnil, ima za datum volitev na razpolago štiri nedelje, in sicer prvo 28. oktobra ter naslednje tri.
KOMENTARJI (426)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.