S petkovim dnevom nenasilja in strpnosti v šolah je slovenska vlada odgovorila na izzive slovenske družbe, ki jih je pred njo postavil strelski pohod v osnovni šoli v Beogradu. Pred javnost so tako stopili trije ministri: za šolstvo, zdravje in delo. Njihovo glavno sporočilo je bilo, da slovenska družba ne sprejema nasilja. Zato bodo v šolah ostali tudi svetovalni delavci, ki so tja prišli v času covida-19, prav tako pa bo treba zmanjšati prepad med mlajšo in starejšo generacijo, ki so ga prinesla družbena omrežja, ki prepogosto mladim diktirajo navade in vrednote.
"V resnici je petkov dan namenjen bolj pogovoru kot čemu drugemu," je povedal minister Darjo Felda in pojasnil, da šole, ravnatelji in učitelji že imajo veliko gradiva o teh temah. Posebej je izpostavil spletno stran Zavoda RS za šolstvo, ki vsako leto organizira tudi izobraževanja za učitelje, izobraževalne delavce in ravnatelje. Šole bodo prejele tudi dodatna gradiva, ki jih bodo lahko uporabile po lastni presoji.
V Srbiji so policista poslali v prav vsako šolo, a da to ni rešitev za Slovenijo, meni Felda. "Zagotovo policija v šole ne sodi," je odločen. Pojasnil je, da ob izrednih dogodkih ravnatelj šole oz. svetovalni delavec pokliče ministrstvo za izobraževanje in lokalno policijo. "Policija je potem tista, ki presodi, kakšni ukrepi so potrebni," je povedal.
Po njegovih besedah bo Policija zaradi povečanega nasilja dlje časa prisotna na šoli v Trbovljah, nekaj časa pa tudi na drugih šolah. "To je bilo dogovorjeno na pobudo Policije," je dodal. Prepričan je, da tudi povečano število varnostnikov v šolah ni rešitev. "Šola je vzgojna institucija, ni zapor ali varovana ustanova," pravi. Je pa, kot pravi, treba osebje šol opomniti, da prihaja do posodobitev in nadgradenj pri ukrepih, ki so namenjeni varnemu učnemu okolju.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je predlagal znižanje kazenske odgovornosti otrok s 14 na 12 let. 13-letni storilec je namreč pred napadom preveril, pri kakšni starosti bi kazensko odgovarjal za svoja dejanja, in pokol izvršil pred 14. rojstnim dnevom. Našemu ministru se to sicer ne zdi prava pot, a kot je poudaril, ni pristojen, da bi o tem sodil.
"Meni se to ne zdi, ker so vseeno to otroci. Odsev dejanj, ki jih napravijo otroci, je dostikrat odsev družbe. Zato je treba drugačne metode, pogovore in dela z mladimi vpeljati v družbo," pravi. Meni, da otroci, ki odraščajo v neki skupnosti, kot je npr. razred, najhitreje lahko zaznajo, če ima nekdo stisko, ki bi lahko privedla do nasilja.
'Če obstaja sum, je treba pregledati torbo'
Starši problematičnih otrok na roditeljske sestanke tudi večkrat ne pridejo. Šola pa nima vzvodov, da bi te starše prisilila k sodelovanju za odpravljanje težav. "Res je, šole, ki bi morale biti vzgojne za vse, te možnosti nimajo, če se starši s tem ne strinjajo. Vpliv je malo prevelik. Ko da učitelj otroku vzgojni ukrep, je verjetno za to razlog. In to je tisto, kar otroka naprej vzgaja. Seveda moramo najprej poskušati zadevo reševati na miren način s pogovori, če drugače ne gre, pa je treba zadevo reševati z ukrepi, ki bodo dolgoročno v redu," je povedal.
Na vprašanje, če bo on tisti minister, ki bo učiteljem vrnil več pristojnosti, da bi lahko učencem npr. pogledali tudi v torbe, je odgovoril, da bi bilo to dejansko možno že zdaj. "Če se presodi, da ima nekdo predmete, ki jih ne bi smel imeti, potem se tehta med zasebnostjo in nečim, kar se lahko zgodi. Če obstaja sum, je treba pregledati torbo. Torbo se pregleda na kulturen način. Ne tako, da se jo učencu iztrga iz rok, ampak da se učenca povabi, da sam pokaže, kaj je v torbi," je pojasnil.
So potrebne zakonske spremembe?
"Vprašanje je, če je potrebna prav sprememba zakona. V bistvu se je o tem treba bolj ozavestiti. Ravnatelji in svetovalni delavci vseh šol bi morali biti ozaveščeni, kar večinoma nedvomno tudi so. Ravnateljem in učiteljem moramo zaupati, saj oni tudi vodijo šolo in skrbijo, da je to neko varno okolje," je povedal in dodal, da lahko šole manjše težave rešijo same, če pa imajo večje težave, pa morajo to sporočiti tudi ministrstvu.
"Mi seveda takoj odreagiramo v vsakem primeru, če pa najdemo elemente kaznivih dejanj, potem pa je tu na vrsti Policija, ne gre drugače. A to je v zelo malo primerih. Mislim, da lahko mirno zaupamo svetovalnim delavcem, ravnateljem in učiteljem, ki se povezujejo tudi z drugimi institucijami, kot je npr. center za socialno delo," je sklenil.
KOMENTARJI (230)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.