Evropski komisar Lenarčič se je zavzel za uresničevanje zelenega dogovora

"Zeleni dogovor je predsednica Ursula von der Leyen obljubila v prvih sto dneh mandata, kot vidite, pa ga je predstavila že enajsti dan. Tako da komisija s tem predlogom misli resno," je dejal evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič ob današnjem obisku v Ljubljani.

Tudi sicer si želi uspeha zelenega dogovora, s katerim naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. "Bolj bo svet uspešen pri omejevanju negativnih posledic podnebnih sprememb, manj bo dela zame, manj bo dela za komisarja, odgovornega za upravljanje s krizami," je dejal Lenarčič.

Izrazil je pričakovanje, da bodo članice zeleni dogovor obravnavale resno. "Po eni strani predstavlja velik izziv, po drugi pa veliko priložnost in želel bi si, da bi bila Slovenija med tistimi državami, ki bodo to priložnost dobro izkoristile," je poudaril Lenarčič.

Zeleni dogovor je bila po njegovih besedah glavna tema njegovih današnjih pogovorov s premierjem Marjanom Šarcem, predsednikom državnega zbora Dejanom Židanom in predsednikom republike Borutom Pahorjem. Srečanja so bila predstavitvene narave. "Pogovarjali smo se predvsem o prednostnih nalogah nove Evropske komisije, zlasti o zelenem dogovoru," je opisal Lenarčič.

Na področju zelenega dogovora vidi tudi največje izzive za Slovenijo v prihodnjih letih. "Mislim, da smo tu v nedavni preteklosti sprejemali odločitve, zaradi katerih bo doseganje podnebnih ciljev za Slovenijo težje, kot bi bilo sicer, ampak je še vedno možno," je dejal.

Slovenijo čakajo tudi strukturne reforme, ki jih Evropska komisija Sloveniji že dlje časa priporoča. "To je za Slovenijo dobro in v njenem interesu je, da bodo na dolgi rok zdržali pokojninski sistem, zdravstveni sistem, dolgotrajna oskrba starejših in dobra fiskalna kondicija," je še dejal komisar.

Izrazil je razočaranje nad dosežki podnebne konference Združenih narodov v Madridu, ki se je v nedeljo končala s kompromisnim dogovorom o nujnosti ukrepanja za doseganje ciljev glede dviga temperature, a z odložitvijo odločanja o knjigi pravil za izvajanje pariškega sporazuma na leto 2020.

Dogodki v Madridu po Lenarčičevem mnenju potrjujejo, da mora EU še naprej igrati vodilno vlogo na tem področju. A brez sodelovanja ostalega sveta ne bo šlo. "EU sama je odgovorna za manj kot deset odstotkov toplogrednih plinov. Tako da, če ne bodo sledili tudi drugi, ne bomo prišli daleč," je opozoril.

Dotaknil se je tudi vprašanja uresničevanja arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško in tožbe Slovenije proti Hrvaški na Sodišču EU zaradi neuresničevanja evropskega prava v povezavi s tem, kako bo glede tega vprašanja deloval kot novi evropski komisar iz Slovenije.

Po njegovem mnenju ne bi bilo primerno, da bi se nova Evropska komisija ukvarjala s tem vprašanjem, "dokler je zadeva še pred sodiščem". "Mnenje pravobranilca je samo ena od etap. Zdaj je treba počakati na sodbo sodišča. To lahko sledi mnenju pravobranilca, lahko pa tudi ne. Več od tega ne bi komentiral," je dejal.

Je pa zagotovil, da bo, če se bo s tem vprašanjem Evropska komisija morala ukvarjati, "zagovarjal načelo spoštovanja vladavine prava, vključno z izvajanjem sodnih razsodb". K oblikovanju mnenja lahko sicer Evropsko komisijo sredi postopka pozove Sodišče EU, a le, če bo pred tem prevzelo tožbo v obravnavo. Generalni pravobranilec je prejšnji teden Sodišču EU to odsvetoval.

Zaupanje, da bo Lenarčič odigral svojo vlogo in zastopal interese Slovenije v novi Evropski komisiji je izrazil tudi premier Šarec. "Vedno bo deloval tako, da bo v interesu Slovenije, da ne bo nikoli škodoval Sloveniji," je prepričan premier. "Verjamem, da si bo znotraj komisije tudi uspel izboriti takšen položaj, kot je to potrebno, da bomo lahko nekoliko močnejši, ne glede na to da komisar ne zagovarja države neposredno," je dejal Šarec.

Lenarčiča je pohvalil tudi kot proaktivnega komisarja, "ki išče rešitve". "Ne išče problemov za vsako rešitev, ampak obratno," je dejal Šarec in dodal, da je njegovo delo pohvalila tudi predsednica komisije Von der Leynova. Izpostavil je predvsem njegovo hitro odzivanje na rušilni potres v Albaniji in zagotavljanje nujne pomoči EU tej državi.