"Želimo, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina," je poudaril Michel in izpostavil, da so upoštevali različna izhodišča članic in regij v podnebni tranziciji.
Na plaz vprašanj, kako lahko imenuje tak razplet dogovora, je Michel odgovoril, da vse članice delijo isti cilj in ob tem sprejemajo to, da se ena država k temu cilju v tem trenutku ne more zavezati. Spomnil je, da je cilj maja na vrhu v Sibiuu podpiralo le osem članic, junija 24, danes pa torej vse, izjema je Poljska.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je izpostavil, da je svoji državi v težkih pogajanjih izboril izvzetje iz cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Poudaril je tudi, da so regijam z največ izzivi pri postopnem odpravljanju odvisnosti od fosilnih goriv ponudili velikodušno financiranje v pomoč pri prehodu v brezogljično družbo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da želi Poljska najprej podrobno preučiti sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo, ki ga namerava komisija predlagati januarja. Izpostavila je tudi, da v uniji razumejo stališča Poljske, kjer so nekatere regije resnično močno odvisne od premoga.
Mehanizem za pravičen prehod bo zagotovil podporo regijam in sektorjem, za katere bo tranzicija največji izziv, so voditelji zapisali v sklepih in pozdravili napoved cilja, da ta mehanizem spodbudi za okoli 100 milijard evrov zelenih naložb.
V pogajanjih so se močno kresala mnenja glede vloge jedrske energije pri uresničevanju podnebnih ciljev. Nekatere države, med njimi Češka, Francija in tudi Slovenija, so izpostavljale pomen jedrske energije pri podnebni tranziciji.
A države, tradicionalno zadržane do jedrske energije, kot so Luksemburg, Avstrija, Irska in Nemčija, niso naklonjene temu, da bi evropska sredstva namenjali za jedrske projekte. Luksemburški premier Xavier Bettel je zapretil z vetom na sklepe, če bo jedrska energija opredeljena kot možnost za zmanjšanje izpustov, ki bo upravičena do evropskih sredstev.
Voditelji so sicer v sklepih potrdili spoštovanje pravice vsake članice, da sama odloči o mešanici virov energije, s katero bo uresničila podnebne cilje in da izbere ustrezne tehnologije. Zapisali so tudi, da so nekatere članice izpostavile, da je jedrska energija del njihove mešanice.
Tudi slovenski premier Marjan Šarec je ob prihodu na vrh opozoril na to, da bo treba v Sloveniji za uresničitev cilja ogljične nevtralnosti zapreti Teš 6, zaradi česar so tudi začeli razpravo o morebitni gradnji drugega bloka nuklearke, saj da je to za Slovenijo poleg obnovljivih virov edina vzdržna rešitev.
Slovenija je s sklepi zadovoljna, so povedali viri iz kabineta predsednika vlade.
Razprava o večletnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 je bila nepričakovano kratka, po neuradnih informacijah je trajala le 20 minut. Sklepi so skopi. V njih piše, da so voditelji razpravljali o glavnih elementih novega večletnega finančnega okvira in da pozivajo Michela, naj prevzame pogajanja s ciljem končnega dogovora.
Iz kabineta premierja Šarca so po koncu prvega dne vrha sporočili, da so voditelji izrazili nestrinjanje s predlogom finskega predsedstva in zadolžili predsednika Evropskega sveta, da v naslednjih tednih opravi niz bilateralnih razgovorov z voditelji s ciljem priprave novega kompromisnega predloga ter da bodo pogajanja nadaljevali v začetku prihodnjega leta.
Neuradno se omenja možnost izrednega proračunskega vrha konec februarja.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.