Slovenija

DZ septembra o ekološki coni

Ljubljana, 16. 09. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Poslanci bodo predlog zakona o ekološki coni in epikontinentalnem pasu obravnavali septembra.

Predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu bodo parlamentarci obravnavali 26. septembra
Predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu bodo parlamentarci obravnavali 26. septembra FOTO: Dare Čekeliš

Kolegij predsednika Državnega zbora se je dogovoril o sklicu devete redne seje zbora, ki se bo začela 26. septembra. Na prvo popočitniško zasedanje je za zdaj uvrščenih 40 zadev, med njimi tudi zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, ki ga bo državni zbor obravnaval po nujnem postopku. Tako so se na današnji seji odločili predstavniki poslanskih skupin.

Predlog vlade Državnemu zboru, da naj zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu obravnava po nujnem postopku, je kolegij sprejel soglasno.

Predsednik državnega zbora France Cukjati je predstavnike poslanskih skupin danes obvestil, da je predsednik vlade Janez Janša za naslednji četrtek, 22. septembra, sklical sestanek s predsedniki vseh parlamentarnih strank o zakonu.


Generalna sekretarka vlade Mateja Tamara Fajs je med razlogi za sprejetje zakona po nujnem postopku na seji kolegija na prvem mestu navedla zaščito pravnih interesov in enakopravnega položaja Slovenije glede morskih pasov v severnem Jadranu ter zaščito obal države, Slovenija pa bi potrdila tudi svoj epikontinentalni pas, ki ji po mednarodnem pravu pripada.

Z okoljskega vidika mora Slovenija najhitreje vzpostaviti ustrezne okoljske standarde za zaščito na območju, ki presega meje teritorialnega morja. Ob vzpostavitvi takšnega režima se bo Slovenija lahko enakovredno dogovarjala s sosednjima državama o celoviti zaščiti Jadrana, je dejala generalna sekretarka vlade.

Predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu ugotavlja, da je Slovenija naslednica sporazuma med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968. Ker Slovenija ima epikontinentalni pas, ima tudi pravico in dolžnost zaščititi državne interese v tem pasu, in sicer z razglasitvijo zaščitne ekološke cone, ki jo slovenska zakonodaja že predvideva. Kot je zapisano v predlogu, bo Slovenija z zaščitno ekološko cono izkoristila pravice izključne ekonomske cone v zgolj omejenem obsegu, in sicer zlasti za varstvo in ohranjanje morskega okolja.


Redkokdaj se zgodi, da bi politika tako enotno nastopila kot v tem primeru, je poudaril vodja poslanske skupine NSi Alojz Sok. Nedvomno ima Slovenija pravico zaščititi svoje interese in vzpostaviti enakovreden odnos nasproti sosednji Hrvaški, je še menil Sok, ki je tudi prepričan, da bi morala to potezo narediti že prejšnja vlada, vendar se je takrat bolj ukvarjala s sporazumom Drnovšek-Račan.

Gre za eno večjih zamujenih priložnosti, pa je stališče poslancev SDS povedal vodja poslanske skupine Jože Tanko. Sicer pa je prepričan, da je zakon v zadnjih desetih letih ena prvih aktivnih in kolikor toliko realnih potez pri reševanju odnosov s sosednjo Hrvaško.

"Če so kdaj utemeljeni razlogi za nujni postopek, potem so danes," je v imenu poslanske skupine SLS podporo napovedal njen vodja Jakob Presečnik. Zakon absolutno podpirajo v SNS, je dejal Bogdan Barovič. Tudi v DeSUSu "brez prizivno" podpirajo nujni postopek sprejemanja tega zakona, je dejal vodja poslanske skupine Franc Žnidaršič, saj je bil že "skrajni čas, da napravimo nekaj odločnih korakov za zaščito svojih nacionalnih interesov".

Sprejemanje zakona po nujnem postopku so podprli tudi v opozicijskih LDS in SD, vendar pa so v teh dveh strankah kritični do nekaterih zadnjih ravnanj vlade. Miran Potrč (SD) je tako na predstavnike vladajoče koalicije naslovil opozorilo, da naj predstavijo jasno strategijo z jasnimi cilji, ne pa, da se ustvarja občutek, da vlada ravna negotovo in nejasno.

V LDS so prepričani, da bi kazalo že pred vložitvijo zakona sklicati pogovor parlamentarnih strank, na katerem bi soočili mnenja o vseh vprašanjih v odnosih s Hrvaško, tako glede procesa približevanja sosednje države, mejnih vprašanj in gospodarskih tem.

Deveta redna seja Državnega zbora bo 26. septembra
Deveta redna seja Državnega zbora bo 26. septembra FOTO: Dare Čekeliš


Sprejeli predlog finančnega načrta

Kolegij predsednika parlamenta Franceta Cukjatija je danes sprejel tudi predlog finančnega načrta državnega zbora za leti 2006 in 2007 ter osnutek odloka o ravnanju s tajnimi podatki.

Na kolegiju so tudi odločili, da bodo poslanke in poslanci po skrajšanem postopku predvidoma na oktobrskem rednem zasedanju obravnavali spremembe osmih zakonov. Med njimi velja izpostaviti novelo zakona o notariatu in o odpravi posledic naravnih nesreč.

Na prvem popočitniškem zasedanju bo DZ po nujnem postopku obravnaval tudi zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, s katerim bi določili podlage za oblikovanje kohezijskih regij za črpanje sredstev iz evropskih skladov.

DZ bo po skrajšanem postopku obravnaval spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevnih, ratificiral pa naj bi tudi sporazuma, ki ju je slovenska vlada sklenila s Hrvaško, in sicer o trgovinsko-gospodarskih odnosih in sodelovanju ter o izogibanju dvojnega obdavčevanja.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20