Azbestni zakon potrjen

Novela zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom naj bi po prvotnem predlogu izenačila obolele za "azbestnimi" boleznimi, ne glede na to, ali so zboleli na delovnem mestu ali zaradi vplivov v okolju, a je že matični odbor pravice iz zakona omejil le na bolnike z najhujšo obliko azbestnih bolezni. Opozicijski poslanci so zato s svojimi dopolnili zakonu želeli vrniti "obraz in vsebino".

V koaliciji sicer tako okrnjen predlog podpirajo in opozarjajo, da je treba bolezni zaradi vpliva okolja urediti v posebnem zakonu.

Novelo zakona, ki pravice podeljuje azbestnim bolnikom, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu, do nekaterih pravic pa bodo upravičeni tudi bolniki, ki so zboleli zaradi izpostavljenosti azbestu v okolju, a le tisti z mezoteliomom, torej najhujšo obliko azbestnih bolezni, je v parlamentarno proceduro vložila skupina koalicijskih poslancev s prvopodpisanim Francem Žnidaršičem (DeSUS). Vlagatelji novele so predlagali, da se uporaba določb zakona razširi še na osebe, ki so živele v okolju, v katerem so zbolele zaradi izpostavljenosti azbestu.

A odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je sledil pripombam vlade in sprejel številna dopolnila, ki so zožila predvidene pravice. Po novem bodo tako pravice do zdravstvene in socialne varnosti bolnikom, ki so zboleli zaradi okoljskega dejavnika, omejili le na tiste z mezoteliomom, torej najhujšo obliko azbestnih bolezni. Gre sicer za redko obliko raka popljučnice ali potrebušnice, ki ga skoraj v vseh primerih povzroči azbest in je neozdravljiv.

Dve vrsti državljanov

Tudi poslanka SNS Barbara Žgajner Tavš opozarja, da je vlada uzakonila dve vrsti državljanov: tiste za in tiste pred tovarniško ograjo. Predlagana novela je sicer vladno anomalijo delno popravljala, a usklajevanje z vlado je šlo le v smeri črtanja pomembne vsebine, "na kar so sramotno pristali celo sami predlagatelji.

Bolj ohlapna pravila za prevoznike

DZ je opravil drugo obravnavo zakona o prevozih v cestnem prometu, katerega glavni namen je posodobiti in poenostaviti veljavni zakon in ga uskladiti z evropsko zakonodajo. Podporo zakonu so napovedale vse poslanske skupine, razen SNS, za katero je zakon nesprejemljiv.

Z novim zakonom se bo po besedah državnega sekretarja na prometnem ministrstvu Petra Verliča zmanjšala strogost poslovanja slovenskih prevoznikov na minimalno raven, ki jo še dopuščajo predpisi Evropske unije. Tako bodo morali prevozniki za pridobitev licence izpolnjevati le še štiri pogoje, medtem ko ima sedaj veljavni zakon sedem pogojev. Zakon bo tudi poenostavil postopek delitve dovolilnic ter obenem zmanjšal število kriterijev za njihovo delitev. V SNS pa opozarjajo, da zakon na to področje prinaša anarhijo.

Poslanke in poslanci pa so s 65 glasovi proti enemu zavrnili novelo zakona o varnosti cestnega prometa. Državni svetniki so predlagali, da bi vozniško dovoljenje za motorna vozila kategorij B, C in D veljalo tudi za motorna kolesa s prostornino do 125 kubičnih centimetrov, kar bi zmanjšalo uporabo osebnih avtomobilov. Poslanska večina pa se je strinjala z mnenjem matičnega odbora in vlade, da bi sprejem novele pomenil kršenje veljavne direktive o vozniških dovoljenjih.

Poslanke in poslanci pa so s 66 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Vladna novela dopolnjuje zakona v delu o tahografih, kjer so se pokazale določene pomanjkljivosti.

Pod streho tudi zakoni s področja javnega naročanja

DZ je sprejel tudi tri zakone s področja javnega naročanja - Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, Zakon o javnem naročanju ter Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev.

Po prepričanju vlade bo krovni zakon o javno-zasebnem partnerstvu omogočil in pospešil zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav ter druge projekte v javnem interesu. Opozicija je zakonu očitala predvsem, da bo omogočil netransparentno privatizacijo javnih zavodov. DZ je zavrnil tudi vsa opozicijska dopolnila k zakonu o javnem naročanju, sprejel pa koalicijsko dopolnilo, s katerim so podaljšali rok, s katerim se bo zakon začel uporabljati, za en mesec.

Namen nove ureditve v javnem naročanju je določitev pravil na način, da bo ob transparentnosti in formalnosti izvajanja javnega naročanja v največji možni meri zagotovljeno tudi doseganje poslovnosti in posledično gospodarne porabe javnih sredstev.

Za varnejše poslovanje bank

DZ je po nujnem postopku sprejel še zakon o soglasju in poroštvu države za obveznosti iz kredita, ki ga najame Družba za avtoceste v Republike Slovenije (DARS) pri Evropski investicijski banki (EIB) za gradnjo avtocest. Na podlagi zakona bo EIB omogočila črpanje kredita v višini do 300 milijonov evrov. Pri sprejemanju zakona poslanke in poslanci niso upoštevali pripombe parlamentarno zakonodajno-pravne službe, da je dajanje soglasja za zadolžitev DARS in odobritev poroštva v enem zakonu nesistemska rešitev. Zakon o DARS namreč določa, da se morata soglasje in poroštvo podeliti z ločenima zakonoma, taka pa je bila tudi dosedanja praksa.