Slovenija

DZ je glede demografskega sklada razdeljen

Ljubljana, 14. 07. 2021 17.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Poslanske skupine so glede podpore predlogu zakona o Nacionalnem demografskem skladu razdeljene. Poslanci koalicije in SNS zagovarjajo vladni predlog, poslanska skupna DeSUS se v stališču glede glasovanja ni opredelila, preostala opozicija je proti in napoveduje podporo sindikatom pri morebitnih aktivnostih za zakonodajni referendum.

Nacionalni demografski sklad bo predstavljal enega od virov za financiranje pokojnin. Ohranila se bo medgeneracijska solidarnost, del sredstev bo namenjen starejšim, dolgotrajni oskrbi, del pa mlajšim, za družinsko politiko in štipendiranje. "S tem se povezuje različne generacije in tudi zagotavlja, da bo upravljanje in vodenje sklada potekalo na transparenten način, da bodo tisti, ki bodo sklad upravljali, odgovorni z državnim premoženjem in bodo delali vedno v korist vseh generacij," je dejal finančni minister Andrej Šircelj.

Po predlogu se bo v sklad preoblikoval Slovenski državni holding (SDH), sklad bo, z nekaterimi izjemami, postal tudi lastnik vseh preostalih podjetij, kjer sta država ali Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) edina družbenika. Naložbe bodo razdeljena na strateške, ki bodo zasledovale tudi strateške cilje, in nestrateške, med katerimi bodo nestrateške kapitalske naložbe, finančne naložbe in naložbene nepremičnine.

Šircelj je dejal, da bi prihodki sklada iz tega premoženj – če se upošteva povprečni donos SDH v zadnjih letih v višini pet odstotkov – v 15 letih letno znašali 1,4 milijarde evrov, kar da bo "pomemben denar" za pokojninsko blagajno.

Po predlogu bo sklad vsako leto 40 odstotkov dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb nakazal Zpizu. 10 odstotkov dividend bi se namenilo za skrb za starejše in 10 odstotkov za ukrepe družinske politike in politike štipendiranja, 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin pa za akumulacijo.

Poslanske skupine so se strinjale, da je treba ukrepati na področju stabilnosti pokojninske blagajne – po spremembi pokojninskega zakona iz leta 2012 bi se morala Kapitalska družba v rezervni demografski sklad preoblikovati do leta 2015 – niso pa bile enotne, ali je predlagani način ustrezen.

DZ je razdeljen glede demografskega sklada.
DZ je razdeljen glede demografskega sklada. FOTO: Shutterstock

Koalicija napovedala podporo predlogu

Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da je cilj skoncentrirati vse naložbe države in Zpiza, s specifičnimi izjemami, na enem mestu. Prepričani so, da se bo s skladom razbremenil pritisk na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine. Poudaril je, da bo upravljanje sklada "temeljilo na načelih neodvisnosti, ki zagotavljajo neodvisnost, samostojnost in nepolitično delovanje".

Sklad bo po predlogu vodila tričlanska uprava, ki jo bo imenoval nadzorni svet. Ta bo 11-članski, in sicer bo sedem članov imenoval DZ – pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije – štiri člane pa vlada. Strategijo upravljanja naložb bi na predlog vlade sprejel DZ, letni načrt upravljanja pa na predlog nadzornega sveta sklada vlada.

Pogačnik je glede vpliva vlade na upravljanje premoženja dejal, da vlada z ustanovitvijo sklada "izgublja moč", saj da nadzorni svet sedanjega SDH nima predstavnika opozicije in "vlada dejansko sama obvladuje in nadzoruje SDH". Politika se je vedno ukvarjala z državnim premoženjem, kar je "normalno in logično", saj je za upravljanje z državnim premoženjem odgovorna vlada, je dodal.

Jožef Horvat (NSi) je dejal, da sklad "nikakor ne bo reševal pokojninske blagajne". Če bo za pokojninsko blagajno 100 ali 200 milijonov evrov iz naslova dividend, "smo lahko zadovoljni", je dejal. Potrebna bi bila pokojninska reforma, so pa v ustanovitev sklada pristali v koalicijskih pogajanjih.

Monika Gregorčič (SMC) je povedala, da se strinjajo s konceptom predloga zakona, ki "hkrati s primarnim ciljem sofinanciranja pokojninske blagajne kot sekundarno rešitev uvaja tudi racionalnejše upravljanje z državnim premoženjem". Zavrnila je mnenja nekaterih, da se bo z ustanovitvijo sklada znižala transparentnost pri upravljanju z javnim premoženjem, saj da bo strategijo upravljanja naložb sprejel DZ.

Podporo predlogu so napovedali tudi v SNS. Jani Ivanuša je menil, da je preoblikovanje SDH v demografski sklad "odlična rešitev" in da mora biti lastništvo naložb koncentrirano, da se jih lahko produktivno in bolj racionalno upravlja ter prek tega financira slovenske upokojence. Je pa nujna neodvisnost pri upravljanju z naložbami, je poudaril.

Robert Polnar (DeSUS) v predstavitvi stališča stranke upokojencev ni napovedal, kako bodo glasovali. Spomnil je na zakon, ki so ga leta 2018 vložili poslanci DeSUS, in na usklajevanja zakonskega predloga v letu 2019, ko sta veljali dve temeljni predpostavki – prenos Kapitalske družbe na demografski sklad in 20-letna doba akumulacije. Se je pa vmes pojavila epidemija, ki je močno spremenila javnofinančno stanje, zato so tudi v DeSUS spremenili stališče o nujnosti akumulacijske dobe, tako da sedaj menijo, da je potrebna tudi delna uporaba donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne.

Franc Jurša (DeSUS) je v razpravi povedal, da predlog razume kot "nujen kompromis" med vsemi dosedanjimi zakonskimi predlogi glede sklada. Ta zakon lahko "vsaj po večinskem prepričanju poslancev DeSUS" omogoči obvladovanje demografskih razmer v državi in hkrati zaustavi nadaljnjo razprodajo premoženja, zagotovi ustrezno in namensko opravljanje naložb, je dejal Jurša. Menil je, da bi bil najboljši zakon tisti, ki so ga v DeSUS v DZ vložili leta 2018, in ocenil, da se politika ni mogla in se tudi danes ne more dogovoriti o tem, kako naj se ta sklad, da bi sploh imel učinek, financira in upravlja. Največji problem vidi v tem, da "je vsaka politika hotela imeti roko nad državnim premoženjem, pa naj bo to leva ali desna".

Opozicija je proti

Andreja Zabret (LMŠ) je dejala, da si je "vladajoča stranka SDS pripravila zakon, kako si bo čim prej prilastila in razprodala še nekaj tistega, kar nam je ostalo". Ni predvidene akumulacijske dobe sredstev sklada, v organih sklada ni predvideno sodelovanje predstavnikov delavstva, je bila med drugim kritična.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da bodo s tem skladom "politično ugrabili zadnje rezerve, namenjene za zavarovanje pokojnin v prihodnosti". Vladni koncept sklada odstopa od strokovnih podlag in političnih zavez preteklih desetletij, je dejal in dodal, da "ga ni mogoče imenovati drugače, kot večmilijardni in večgeneracijski rop". V SD poudarjajo nujnost akumulacije in s predlogom dopolnila predlagajo, da se črta možnost, da bi se sredstva sklada porabljala sproti.

V SD in Levici so napovedali, da bodo v primeru sprejetja zakona aktivno sodelovali pri prizadevanjih sindikatov za naknadni zakonodajni referendum.

Marko Koprivc (SD) je pritrdil opozorilom sindikatov, da bodo zavarovanci izgubili nadzor nad upravljanjem s sredstvi za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.

Miha Kordiš (Levica) je poudaril, da argument, da bodo z demografskim skladom pokrivali minuse v pokojninski blagajni, ne pije vode – za leto 2021 je po njegovih besedah predvideno, da bi sklad v to blagajno prinesel 56 milijonov evrov, medtem ko je lani državni proračun za pokritje luknje pokojninske blagajne namenil 1,15 milijarde evrov, potrebna pa so še sredstva za dolgotrajno oskrbo in zvišanje najnižjih pokojnin. Edini način za dodatne vire pokojninski blagajni je po mnenju Levice dvig prispevne stopnje za delodajalce, tako da bi se približala ravni prispevne stopnje zaposlenih.

Marko Bandelli (SAB) je menil, da predlagani zakon ni prava pot za oblikovanje demografskega sklada. Poudaril je, da bi se morala sredstva sklada akumulirati vsaj 20 let, ta predlog pa da prinaša plenjenje po državnih podjetjih, demontažo sedanjega sistema upravljanja državnega premoženja in razprodajo tega premoženja.

Jurij Lep (NeP) je dejal, da predlog ne daje zadovoljivih odgovorov na vprašanja, kaj naj bo namen sklada, kakšno premoženje naj ima ter predvsem, kako naj se polni. Izpostavil je, da bo po predlogu sklad skoraj dve tretjini denarja zagotavljal za tekočo porabo, predvideni so izdatki za starejše in družine, ki bi jih moral financirati proračun, sklad bo tudi moral financirati morebitno slabo poslovanje državnih podjetij oz. zagotavljati sredstva za njihove dokapitalizacije.

Koronavirus pasica nova
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (63)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

User2120423
15. 07. 2021 18.54
+2
Naj sprejmejo zakon. Gremo ponovno na REFERENDUM in ponovno obkrožimo PROTI. Generalu ne bomo dovolili pokrasti še to, kar je ostalo. Pika!
Berenika
17. 07. 2021 11.59
+2
Generalu? Saj je komaj do desetarja prišel. Pa še te dokumente je ponaredil.
Rudolf Maister
15. 07. 2021 10.48
-3
Samo mimogrede nič ne beremo o veliki aferi v Bih. Aretacije. Ali mogoče 24 com kaj ve o tem?
Parsinent
15. 07. 2021 10.51
-3
...ve vse in še VEČ...... ampak, pravzaprav NE želi vedeti.............NIČ..............! kapisch ?.....
Banion
15. 07. 2021 10.38
Izbor nadzornega sveta zagotavlja prevlado vsakokratne koaliciji. Je to dobro? V demografski sklad bi morali vključiti še sklad kmetijskih zemljiš, ki tudi nekaj prinaša in ga zavarovati pred prodajo, sicer pa ta sklad že dolgo ustanvljamo in še malo pa vanj ne bo več kaj dati
Parsinent
15. 07. 2021 10.30
+0
..Takšnega demografskega sklada mi ne rabimo....Mi rabimo ŠTUDIJE o oskrbi, KUL-koalicija je to že dokazala, saj je za njih porabila zgolj 84 MILJONOV EVROV ! Že prva študija, z naslovom: . .......................... …. " Študija o potrebnosti študij o starostnikih" ( cena: 7.492.529,46 EUR ) ...................... ................. …......... je bila tako nepozabna, da je navdušila leve volilce, da namenjajo čez 10% še vedno našemu Marijanu, pa naši Tanji, pa našemu Lukcu....vsakemu posebej......
Rudolf Maister
15. 07. 2021 10.03
-7
Saj domov za starejše imamo zadosti. Mi smo jih v 30 letih zgradili ,toliko ,da jih je polovico praznih. Nevladne organizacije so prioriteta ,tam se zbirajo mladi ,polni idej. Svečkarji pravijo da kradejo kolesa ,ja kako pa naj pride domov. Komunizem v prvinski obliki. Vzemi tam kjer je in daj tja kjer ni. Fajonova za vedno
zelo star kavkaški ov?ar
15. 07. 2021 09.40
-4
Levica zna še karkoli predlagati, razen povečanja davkov in prispevkov? Vse to na koncu tako ali drugače plača delavec. Katastrofa res.
Mladen Mladen
15. 07. 2021 09.10
+2
Poslanske skupine pa vsem ,ki ste omenjeni bom zasegel vaše domove,ker sam še nisem ničesar dobilPpreveč vas je noter jemate vi denar iz državne blagajne pa si kupujete vile enim pa ne date ničesar,kaj ste mi dali očeti pa ga je TITO poslal da zgradi SLO???še sedaj ničesar???UBIT NAS DAJATE DA SI NEKATERI POLNITE ŽEPE.Pa zakaj bi vas podpiral še naprej?NE VEČ,
Rožice že odcvetajo
15. 07. 2021 08.48
+12
Zakaj se vlada ne zgleduje po državah, kjer imajo vse to že desetletja urejeno?
najboljsa24
15. 07. 2021 08.41
-1
Desna vlada je za razbremenitev gospodarstva, leva vlada za obremenitev gospodarstva in večanje socialnih "pravic". Za moje pojme sta to bistveni razliki levih in desnih. Ljudje pa po svojih preferencah in svojem vedenju podpirajo ali ene ali druge. Tudi jaz bi si želela ZELO socialno državo, vendar ta socialna država v praksi ne funkcionira tako dobro, kot v (utopični) teoriji. Torej, z višanjem socialnih pomoči smo prišli do tega, da se marsikomu ne splača delat, ker bolje živi od socialnih transverov. To pomeni na eni strani veliko odbemenitev za davkoplačevalce in na drugi strani težavo za delodajalce, ki ne morejo najti delavcev. Prav tako pa so še drugi negativni učink npr. slab zgled za otroke, ki se tako učijo manir in vrednot. Jaz menim, da bi moralo biti delo in sposobnost cenjena in bi morala država spodbujati delo, ustvarjalnost, napredek in zmožnost neodvisnosti ljudi. Leve vlade pa spodbujajo odvisnost ljudi od (dobre volje) oblasti: S socilnimi transferi, neštete nevladne organizacije, ki jih plačujejo, predimenzioniran javni sektor... In TO je tudi en večjih razlogov, da ima v sloveniji levica (kljub očitni nesposobnosti) tako veliko podporo-številni odvisni od oblasti vedo, da so varni samo, če bo na oblasti levica. No, jaz sem podjetnica, nikoli bila odvisna od dobre volje oblasti in ker se zavedam, da je za državo dolgorokno koristno le spodbudno gospodarsko okolje, podpiram desnico.
grumf
15. 07. 2021 08.48
+6
Super ste napisali, mogoče izpustite NVOje, ki niso tako velik problem, kot se jih rado prikazuje. Tu gre za ideološki boj in ne gospodarsko/finančni.
Nimiuseen
15. 07. 2021 10.12
+2
No, daleč najslabša je podjetnica branže katero takšne izvajajo že skoraj celo zgodovino človeštva.
najboljsa24
15. 07. 2021 10.31
-4
Nim-tisti, ki imajo kaj v glavah nestrinjanje izrazijo s proti argumenti, kjer pa je v glavi bolj malo pa s žaljenjem.
Nimiuseen
15. 07. 2021 11.09
+5
grumf
15. 07. 2021 08.37
+2
Lepo pridajte te naložbe, denar razdelite med ljudi in gremo dalje. To kar delate (in kar imamo sedaj) je samo peskovnik za politično furanje firm. V 30. Leti ste vsi dokazali, da jih ne znate.
resslovenka
15. 07. 2021 08.27
+17
Se spomnite sklada, ki ga je vodil pokojni Tomaž Gantar? Del sredstev iz zpizove blagajne, se je nalaglo v ta sklad. Nekakšen "demografski sklad", se je reklo, ustanovljen in namenjen za potrebe upokojencev. Kolikor se spomnim od tistega upokojenci niso imeli nič. Blazno bogata skupina ljudi pa. V bistvu je to dobra primerjava tudi z Zdravstvenimi zavarovalnicami v katere v plačujemo skoraj vsi, od tega pa imamo zelo malo. So pa tisti, ki jih vodijo hudičevo preplačani. Se nismo iz tega nič naučili? Zgodba se ponavlja. Človek pri nas ne more verjeti v poštenost in transparentno delovanje ljudi, ki odločajo v našem imenu. Žal, smo se že prevečkrat opekli. 🙄
SLObunkeljn
15. 07. 2021 08.23
+11
Dokler so koruptivne stare DeSUS-ovce v parlamentu, bo za davkoplačevalski denar šlo vse skozi .... Žal!
najboljsa24
15. 07. 2021 08.09
-5
Zakaj Slovenija vedno bolj nazadije (v primerjavi s Poljsko, Češko...)? Zato, ker imamo po večini na odlasti stranke, ki niso sposobne narediti nobenih reform, sprejeti zahtevnih zakonov (podobno kot na Kubi), čeprav vsi vemo, da so nujno potrebni. Ko pa pride nekdo, ki pa je sposoben, potem pa ti ta isti nesposobneži blokirajo, če je potrebno tudi z demagoškimi in zavajajočimi referendumi. In tako bo Slovenija še naprej nazadovala. Ko bo prišla spet nova (leva) vlada, se bo samo kje delalo kakšne kozmetične popravke, se spet vrnilo situacijo v "normalo" glede kadrovanja, druge države pa nas bodo v vseh ozirih spet prehitevale po levi in po desni.
JoniBravo
15. 07. 2021 08.20
-3
Jah lej SD je leta in leta podkupoval NVO z drzavnim denarjem, pa imajo zdaj preko ljudi vzvod da zajebavajo Vlado
SLObunkeljn
15. 07. 2021 08.20
+10
Ubožica, in kaj je zate napredek Poljske in Madžarske? To, da jih bodo vrgli iz EU in bosta novi "Varšavski pakt"?😅 😂 🤣
Nimiuseen
15. 07. 2021 08.22
+5
Spet daleč najslabša piše vrhunske neumnosti.
Fu Manchu
15. 07. 2021 08.33
+3
najboljsa..... zato, ker imamo že 30 let v parlamentu janšo, ki že 30 let meče polena pod noge vsakemu, ki hoče kaj pametnega naredit. kadar je pa on na oblasti nas pa vedno zapufa do onemoglost, da morajo potem vse naslednje vlade še 10 let plačevati in nas ven vlečti iz njegovih pufov. evo zato
simc167
15. 07. 2021 08.39
+2
Pa se ja odseliš na poljsko ali madzarsko, ko tam teceta med in mleko. Normalni slovenci nočemo nikoli živeti v takih državah
pojtrarara
15. 07. 2021 08.05
+4
ce bo slo tole skozi danes, pač podpremo se en referendum... iz zakona je ocitno, da hoce sds se polastiti vsega zdruzenega premozenja... tam ne bo ostalo potem nic za nobeno oskrbo nikogar
najboljsa24
15. 07. 2021 08.14
-9
Nimiuseen
15. 07. 2021 08.23
+5
Ti najslabša si prazna glava-drugega res ne morem napisat
SLObunkeljn
15. 07. 2021 08.29
+6
najboljša je najbolje oprana 😅 😂 🤣
simc167
15. 07. 2021 08.40
+3
Diabloss
15. 07. 2021 08.03
+6
Desus hoče več zaslužit
Lektor Jure T.
15. 07. 2021 08.01
-8
Levaki v vseh letih vladanja v Sloveniji, niso naredili popolnoma NIČ za demografsko sliko v Sloveniji, ki je najslabša v EU. In sedaj NIMAJO pravice niti kot opozicija kritizirati NIČ. Raje kot s tem, so se ukvarjali s prihodom novih migrantov, ki bodo živeli od sociale (bodo pa lahko volili za njih), delali pa ne bodo nič, da bi kaj dodali v ta demografski sklad. NIČ niso naredili! Bogi naši penzionisti. In Erjavec kot "borec za penzioniste" je šel v vsako levo vlado. čeprav je vedel, da se za to ne zanimajo. Je bil pa pri koritu. Sramota
Diabloss
15. 07. 2021 08.02
+2
Ti boš govoril kdo je bogi ko razen sebe ne vidiš nobenega
Lektor Jure T.
15. 07. 2021 08.05
-5
A maš še kej pametnega za povedat? Dal si svojo dozo neumnosti ven, zdej pa še kej pametnega povej. Slepec
resslovenka
15. 07. 2021 08.11
+9
No, no... Vse vlade niso naredile nič na tem področju. Tudi 2x Janševa vlada ne. Zdej... Se bo zgodil čudež? Jaz, v čudeže ne verjamem. Verjamem in prepričana pa sem, da se spet ustanavlja in postavlja na pozicije neka skupina ljudi z globokimi žepi. Iz neke desne politične opcije,ki je trenutno na vseh položajih odločanja. 😎
Lektor Jure T.
15. 07. 2021 08.14
-4
Slovenka..povečati je treba rodnost v Sloveniji. In to močno. In to se je v Janševi vladi vedno povečalo. Ker se dela na tem. Enako je na Madžarskem, delajo na rodnosti. In to je dobro za prihodnost.
Gutenberg
15. 07. 2021 08.18
+3
Zato pa bi morali plače v vseh državnih inštitucijah, organih, službah, agencijah, podjetjih ipd. navzgor omejiti. In Furs bi moral nadzirati gibanje premoženja vodstvenih kadrov teh ustanov.
simc167
15. 07. 2021 08.42
+0
Je bala te madzarska. Kaj ste v tej sekti sdss res sami pacienti
Gutenberg
15. 07. 2021 08.00
-3
Levica bi spet višala obremenitve delodajalcev. Se vidi, da Kordiš ni bil sekunde v gospodarstvu, kaj šele da bi vodil svojo firmo na prostem trgu ...
Diabloss
15. 07. 2021 08.03
+8
Jajo pa gospodarstvenik že celo življenje ampak samo za svoj bančni račun
Gutenberg
15. 07. 2021 08.11
-4
Eni so pa res obsedeni z JJ. Povedati hočem, da levica ne zna drugega kot višati davke. Ko pa pride predlog o znižanju obremenitve plač, pa skočijo in se temu uprejo. Zakaj? Ker jih je veliko plačanih iz proračuna in s tem vidijo upad svojih 'prihodkov'. Jasno, da so proti, saj je treba oponirati vsemu, kar trenutna vlada predlaga. Verjetno bi refleksno glasovali proti tudi če bi JJ predlagal svojo razrešitev ...
resslovenka
15. 07. 2021 08.13
+9
Res je! JJ žep polnimo davkoplačevalci od pamtiveka. Seveda tudi nekaterih, ki si tega niso in si ne zaslužijo. 🙄
Antoniozmaj
14. 07. 2021 21.45
+19
poslanska skupina desus se ni opredelila, ker so svinje dobile prenizko ponudbo. Višajo si ceno. Proklete barabe. pacient jih bo pa spet z našim denarjem podkupil!
resslovenka
15. 07. 2021 08.14
+9
Ti Desusovi starci, ne odločajo v imenu svoje volilne baze, pač pa zgolj v imenu svojih apetitov in žepov. 😎
piron
14. 07. 2021 21.32
+10
Neprestano poslušamo, da so za stanje, v katerem smo danes, krivi komunisti, pa levičarji itd. Ampak - SDK je ukinilavlada JJ. Takjunizacijo so omogočili zakoni, ki jih je sprejela vlada JJ. Brez Alenke B., ki ji finance ležijo, angleščina pamalo manj - pa vseeno za nekaj razredov bolje kot JJ, bi "fasali EU trojko" - za kar so si nekateri, ki imajo danes polna usta domoljubja, zelo prizadevali. Zdaj se je zgodba ponovila. CCa 4 milijarde pufa za tekoče stroške v kovid krizi, na diplomatskem parketu pa iz blamaže v blamažo. TO je realnost 1 letnega vladanja JJ.
DAEMONIUM
15. 07. 2021 08.07
-5
Lej ga levicarja ki spet laze?? Kdo je ukinil SDK? Ja Drnovskova vlada. Ker ta vlada je nato vladala 12 let oz je zadnje LDS vodil Rop, ki je celo zmanjseval pokojnine. In vso zakonodajo o lastninjenju podjetij ste v teh 12 letih pisali in izvajali komunisti tj od 1992 do 2004! Služba družbenega knjigovodstva je bila javna služba za finančni nadzor, ustanovljena v socialistični Jugoslaviji. Opravljala je vlogo davčne službe ter službe za plačilni promet in za revidiranje. V času novo nastale samostojne države Slovenije se je v času vlade Janeza Drnovška leta 1994 preimenovala v Agencijo RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ta agencija je sprva v celoti prevzela naloge SDK-ja, a že kmalu je bilo ustanovljeno Računsko sodišče Republike Slovenije, ki je prevzelo nadzor nad poslovanjem javnega sektorja. Vendar učinkovitost Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje ni bila primerljiva z SDK-jem, saj ni bilo ustanovljene finančne policije, niti izdelanih pravnih predpisov za vprašanja, kot so kdo, zakaj, kje in kako, sme in mora delati s kapitalom. Leta 1996 je bil velik del nekdanje SDK združen z Republiško upravo za javne prihodke v Davčno upravo Republike Slovenije (DURS). Naloge, ki jih je poprej opravljal SDK, so bile nato razpršene med Agencijo za plačilni promet , Računsko sodišče in Agencijo za revidiranje, glede davčnega nadzora nad pravnimi osebami pa na DURS.
najboljsa24
15. 07. 2021 08.11
-2
ti si pa nekaj pomešal-SKD je ukinila Drnovškova vlada.
Rudolf Maister
14. 07. 2021 21.31
-11
Pa kaj če imajo vsi prekratke hlače . Fajonova je glavna