Slovenija

Dušan Keber: Očitajo mi prohibicijo

Ljubljana, 09. 08. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

O omejevanju porabe alkohola in o drugih aktualnih vprašanjih smo se pogovarjali z ministrom za zdravje Dušanom Kebrom.

Pripomba o prohibiciji ni resna
Pripomba o prohibiciji ni resna FOTO: POP TV

Zakon o omejevanju porabe alkohola je vlada že potrdila. Odmevov je veliko, očitajo vam prohibicionizem. Kaj odgovarjate?

Ta pripomba ni resna. V tem primeru bi šlo za prepoved in alkohol bi se izenačil na primer s heroinom ali kokainom, kot prepovedana droga. V resnici smo samo omejili njegovo dostopnost, v mislih smo imeli zlasti mladino do 18 leta.

Nekateri se sprašujejo, ali zakon morda ne bo imel obratnih učinkov v smislu, kar je prepovedano je še bolj mamljivo.

To je običajen odgovor za vse zakone, ki prinašajo prepovedi. Naše izkušnje s kadilskim zakonom, ki mu nekateri ravno tako očitajo, da ni bil uspešen so ravno obratne. Kadilski zakon je imel uspeh, pa čeprav ne na ravni nadzora in prepovedi, temveč, ker se je prenesel v vrednote ljudi. To pričakujemo tudi od tega zakona. Vrednote med ljudmi bodo tiste, ki bodo povzročile, da bodo ljudje bolj previdni z alkoholom.

Po novem bo ponoči prodaja alkoholnih pijač v trgovinah prepovedana. Kaj pa bo s prireditvami in vinskimi sejmi?

Naj opozorim, da je v gostilnah in restavracijah točenje alkoholnih pijač dovoljeno v času obratovanja, seveda pa ne mladini do 18 leta.

Zanimivo bo tudi videti, kako bo potekal nadzor nad izvajanjem zakona. Kdo bo zjutraj hodil po lokalih in nadzoroval točenje?

Tudi kazenski zakon, ki prepoveduje tatvine ne poteka tako, da bi vsak dan vsakemu od nas gledali pod prste. Nekaj bo seveda nadzora, bo pa zakon deloval tudi preko svojih drugih določil, preko vzgoje, prosvetljevanja.

Dotakniva se še zdravstvenih pravic. Čedalje več zdravstvenih storitev je potrebno plačati. Večino zdravstvenih pravic naj bi načeloma krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri nas pa ni več tako. Zakaj?

Zavarovalnica Vzajemna
Zavarovalnica Vzajemna FOTO: POP TV

Se strinjam. V zadnjem letu in pol je premija za prostovoljno zavarovanje narasla za 25%, to pomeni, da tisti z najnižjimi dohodki prispevajo že eno celoletno plačo, tisti najbogatejši pa morda komaj 2%. In ravno v tem je ta krivičnost. Premija prostovoljnega zavarovanja je za vse enaka, ne glede na dohodek, medtem, ko obvezno zavarovanje dohodek upošteva.

Pravičnost sistema se očitno znižuje, je mogoče to zajeziti?

Na vsak način bodo potrebne spremembe. Potrebno bo prenesti nekatere pravice iz prostovoljnega zavarovanja nazaj v obvezno zavarovanje. Pri tem mislim na tiste pravice, ki so nujne, do katerih bi imeli pravice vsi ljudje, ne glede na to, ali se bodo sploh še dodatno zavarovali.

Zdravstveni zavarovalnici višata premije. Vzajemna jih bo s 1. septembrom povišala za slabo desetino, po drugi strani pa so v javnost prišle informacije o visokih plačah in nagradah.

Na vsak način bi bilo potrebno te informacije potrditi. Več kot pošteno bi bilo, da bi zavarovalnica svojim 1.200.000 zavarovancem sporočila, ali so ti podatki resnični. V vsakem primeru pa mislim, da gre za bistveno previsoke plače.

Še vprašanje glede domnevne zakonitosti poslovanja Vzajemne, oziroma neveljavnosti njenih organov. Na Vzajemni pravijo, da je kriva vlada, ki ni pravočasno izdala soglasja k imenovanju začasne skupščine.

Res je, da vlada dolgo ni dala soglasja. Res pa je tudi, da ko ga je dala, so imeli časa eno leto. To leto pa je že minilo, zgodilo pa se ni nič. To pomeni, da do polne legalnosti zavarovalnice ni prišlo po krivdi začasnih organov skupščine.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10