DS brez veta o dveh zakonih

Državni svet je z 11 glasovi za 13 proti zavrnil predlog veta na zakon o državnem tožilstvu, ki ga je predlagala komisija za državno ureditev. Svetnik Jernej Verbič je dejal, da bi moral zakon krepiti neodvisnost državnega tožilstva, a daje preveč pristojnosti ministru. Da zakon krepi samostojnost državnih tožilcev, pa meni pravosodni minister Aleš Zalar.

Kot pravi Verbič, bi moral zakon zagotavljati, da je tožilstvo neodvisen in samostojen organ. Po mnenju komisije za državno ureditev je zakon preobsežen in prenormiran, državno tožilstvo pa podreja izvršni veji oblasti. Prevladujoč vpliv izvršne veje oblasti se po Verbičevem mnenju kaže tudi pri državnotožilskem svetu, komisija ima namreč pomisleke pri sestavi in imenovanju tega sveta. Ne strinja se niti s spremembo ureditve skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala v specializirano državno tožilstvo. Pripombe pa ima tudi na rok začetka veljavnosti in uporabe zakona.

Da je zakon potreben, je še pred začetkom seje v izjavi za medije dejal minister za pravosodje Zalar. Prepričan je, da smo vsi v tej državi mnenja, da mora biti tožilstvo uspešnejše pri pregonu predvsem gospodarskega kriminala in korupcije. "In ta zakon prinaša vrsto rešitev za to, da bo ta pregon uspešnejši, vključno z ustanovitvijo novega specializiranega tožilstva," je dejal.

Tudi proti vetu na zakon o davku na bilančno vsoto bank

Državni svetniki danes niso podprli odložilnega veta na zakon o davku na bilančno vsoto bank, ki ga je zahtevala interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Zakon je DZ sprejel minuli teden, njegov cilj pa je predvsem spodbuditi kreditiranje gospodarstva s strani bank.

Med razlogi za zahtevo po vnovičnem odločanju o zakonu je predstavnik kmetov v državnem svetu Peter Vrisk navedel, da je bil zakon sprejet kljub nasprotovanju Banke Slovenije in Združenja bank Slovenije. Ocenil je, da ne bo uspel doseči zastavljenih ciljev in v nobenem primeru ne bo spodbudil kreditiranja gospodarstva.

Obenem meni, da bi davek za banke predstavljal dodaten strošek in da bi pripeljal do neenake obravnave bank, ki se osredotočajo bolj na posojanje prebivalstvu. Davka naj bi bili sicer v skladu z zakonom opravičeni zavezanci, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne presega 20 odstotkov bilančne vsote in so tako izrazito usmerjene v posojanje prebivalstvu.

Minister za finance Franc Križanič je poudaril, da je cilj zakona sicer kompenzacija državi za nudenje sistemske podpore bančnemu sistemu v času finančne krize in spodbujanje bank k zagotavljanju večje ter strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu.

Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka. Vlada je predvidela tudi možnost znižanja davka.

Po določilih zakona si lahko namreč banke davek zmanjšajo za 0,167 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, in to vse do višine obračunanega davka.

Plačila davka naj bi bile opravičene banke, pri katerih je stanje kreditov gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višji kot v preteklem letu. Davka naj bi bili opravičeni tudi zavezanci, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona ne presega 20 odstotkov bilančne vsote.

Vodja interesne skupine delodajalcev Borut Meh je izrazil začudenje ob predlogu veta, se je pa strinjal, da zakon ni najboljši, je pa v tem trenutku potreben. "Normalno, da združenje bank tega zakona ne podpira, gre namreč za cehovsko združenje. V nefinančnem sektorju je nelikvidnost izjemno velika, k temu je prispeval bančni sistem, ki je dosti nekritično obravnaval kredite. In velik del tega, kar se dogaja danes v gradbeništvu, se brez podpore bančnega sektorja ne bi zgodilo," je menil.

Jože Mancinger meni, da je neizglasovanje veta prava stvar. "Zakon ni najboljši, vendar je veto nagajanje. Sploh, če beremo utemeljitev. Razumem, da vlada poskuša bolj iz obupa reševati probleme. Problemi so nastali med letoma 2005 in 2008. Leta 2005 je bila neto zadolženost države nič, leta 2008 pa 10 milijard evrov," je izpostavil.