"Ključna ugotovitev je, da imamo v Sloveniji ustrezen sistem primernih in vzdržnih pokojnin, zato so strahovi, ki so se pojavljali ob zadnji spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odveč, vlada in ministrstvo za delo sta ravnali pravilno in polemike so zato neutemeljene," je med drugim dejal minister.
Zadnja reforma predvidela izzive prihodnosti
Kot je poudaril minister, ugotovitve poročila potrjujejo, da je zadnja reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji predvidela demografske in socialno-ekonomske izzive, ki bistveno vplivajo in bodo vplivali na vzdržnost pokojnin ter na pogoje zagotavljanja primernosti pokojnin v nacionalnem okolju.
Hkrati poročilo kaže, da zadnja reforma odgovarja na izzive, povezane z zagotavljanjem primernih in vzdržnih pokojnin, in bo zagotavljala potrebno stabilnost sistema na sedanji ravni predvidoma vsaj do leta 2020.
Za dolgoročno uspešno sledenje vsem zastavljenim ciljem razvoja pokojninskega sistema in za zagotavljanje primernosti in vzdržnosti pokojnin tudi v spremenjenih demografskih in socialno-ekonomskih razmerah pa bo treba po besedah ministra Drobniča na nacionalnem nivoju zagotoviti usklajene politike različnih področij. Strateško izhodišče za zagotovitev potrebnega prepleta nacionalnih politik predstavlja Strategija razvoja Slovenije, ki jo je sprejela vlada junija letos.
Zgolj statistično nadaljevanje reforme ne bo dalo rezultatov
"Dolgoročne projekcije generacijskih izračunov kažejo, da pokojninska reforma pozitivno učinkuje na vzdržnost in stabilnost pokojninskega sistema, zato je potrebno z izvajanjem pokojninske reforme nadaljevati. Vendar hkrati velja ugotovitev, da zgolj statistično nadaljevanje izvajanja reforme ne bo dalo zadostnih učinkov. Zato bi lahko prišlo po letu 2020 do povečanih pritiskov na financiranje pokojninskih izdatkov iz javnih sredstev," je še dejal minister Drobnič.
Poleg uresničevanja sprejete pokojninske reforme bo tako potrebno vzdrževati gospodarsko rast, povečati stopnjo zaposlenosti, kjer bo poudarek zlasti dan zgodnejšemu zaposlovanju mladih in ohranjanju zaposlitve starejših ter preprečevanju zgodnjega upokojevanja, vzpodbujati večjo odgovornost posameznika za njegov socialni položaj ter vzpodbujati vključevanje zaposlenih v prostovoljno pokojninsko zavarovanje.
O dvigu starostne meje upokojevanja niso razmišljali
Na novinarsko vprašanje, ali bo povečevanje stopnje zaposlenosti in preprečevanje zgodnjega upokojevanja pomenilo tudi dvig starostne meje za upokojevanje, je minister odgovoril, da o takšnih spremembah niso razmišljali. Obstoječa reforma sicer kaže, da se starost zaposlenih ob upokojitvi dviguje. Minister v zvezi s takšnimi trendi napoveduje, da bodo zato večjo pozornost namenili tudi zgodnejšemu zaposlovanju mladih in skrajševanju trajanja študija. Zato so potrebne spremembe drugih zakonov, ne le pokojninskega zakona ter dograditev sistema, tako da se bodo na ta način zagotavljali ustrezni sistemi dostojnih in primernih pokojnin.
V pripravi še en sveženj sprememb
Na ministrstvu po Drobničevih besedah proti koncu leta oz. v začetku prihodnje leta predvidevajo še en sveženj sprememb pokojninske zakonodaje, ki bodo usmerjene v učinkovitejše zagotavljanje pokojninskih pravic ter izvrševanje pravic Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter še dodatne spremembe na podlagi analize in usmeritev.
Nosilec priprave poročila je bilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, sodelovale pa so še druge institucije. Poročilo so pripravili v skladu z navodili odbora za socialno varnost in odbora za ekonomsko politiko pri Evropski komisiji.
