Kot so v Bruslju poudarili predstavniki Evropske komisije, so izračuni za širitev Evropske unije z desetimi državami v letu 2004 namenjeni prepričevanju članic, da morajo z izplačevanjem pavšalnih plačil zagotoviti, da nobena od novih držav po vstopu v Unijo ne bo finančno na slabšem položaju kot leto prej.
Komisija je izračune že konec minulega tedna predložila državam članicam EU kot podlago za priprave na sklepna pristopna pogajanja s kandidatkami, za katera naj bi petnajsterica skupna izhodišča zavzela najkasneje do začetka novembra. Izračuni, ki jih je komisija pripravila na podlagi svoje januarske finančne strategije za sklepni del pristopnih pogajanj, sicer tudi kažejo, da bi v neto vrednosti EU za širitev v treh letih, od leta 2004 do izteka veljavnega proračunskega obdobja leta 2006, iz skupnega proračuna prispevala le 8,8 milijarde evrov.
Dokument, katerega vsebina je pricurljala v javnost, še preden so bile z njo kandidatke tudi uradno seznanjene, predstavlja le okvirno razporeditev obveznosti in plačil ter oceno proračunskega stanja kandidatk med letoma 2004 in 2006, trdijo v Bruslju. Obenem Komisija zagotavlja, da nobena od kandidatk po vstopu v Unijo - torej leta 2004 - ne bo neto plačnica v evropski proračun, in opozarja, da prvi izračun ne upošteva pavšalnih plačil, ki naj bi jih tudi tokrat - tako kot ob vsaki širitvi - prejele nove članice. Kako visoka bodo pavšalna povračila, pa je odvisno od pogajanj. Omenjeni izračun Komisije, po katerem bi Slovenija že prvo leto članstva v bruseljsko blagajno prispevala 129 milijonov evrov več, kot bi iz nje dobila, bo tako kandidatkam kot Uniji služil za oblikovanje pogajalskih izhodišč za sklepna pogajanja. Začetka pogajanj, ko bodo na pogajalski mizi konkretne številke, pa zaradi nemških volitev ne gre pričakovati pred novembrom.
Denar iz Bruslja ima vrednost proračunskega primankljaja
Slovenija in drugih devet držav, ki naj bi leta 2004 postale članice Evropske unije, je Evropsko komisijo danes opozorilo na pomanjkljivosti v njenih prvih konkretnih širitvenih izračunih, podlagi za priprave na sklepna pristopna pogajanja. Po besedah slovenskih predstavnikov na srečanju s komisijo, Mojmirja Mraka in Helene Kamnar s finančnega ministrstva, se kot osrednji problem pri izračunih oziroma metodologiji zanje kaže povečevanje pritiska na nacionalne proračune oziroma proračunske primanjkljaje. "O konkretnih številkah pa sploh nismo govorili, saj današnji pogovori niso bila pogajanja, temveč pojasnjevanje metodologije," je zatrdil Mrak.
Slovenija sicer trenutno računa, da bo v prihodnjem letu iz naslova pomoči dobila 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda.
Na najresnejši metodološki pomislek je Slovenija, enako tudi druge države, opozorila pri prejemanju sredstev za kmetijstvo ter iz strukturnih in kohezijskih skladov. "V prvem letu vstopa, torej letu 2004, bo Slovenija morala neposredna izplačila v kmetijstvu v celoti kriti sama, saj bo evropska povračila dobila šele v letu 2005," je povedala Helena Kamnar. Zato bo pritisk na proračun izjemen: ali na zmanjšanje drugih odhodkov ali na povečanje proračunskega primanjkljaja.
V primeru sredstev iz skladov in plačil za razvoj podeželja je problem še nekoliko drugačen: vsa predplačila, ki jih bo v tem kontekstu leta 2004 dobila Slovenija, se po evropski klasifikaciji za primanjkljaj ESA95 štejejo za njegovo povečanje, kar lahko močno poslabša njeno oceno o izponjevanju kriterijev za vstop v evro-območje. "Zelo pomembno bo, da bomo imeli v letu 2003 čim nižji primanjkljaj," je dejala Kamnarjeva.
