"Vlada naj umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, zmanjšujejo kakovost javnih storitev in znižujejo plače javnih uslužbencev." Za vse to se z današnjo stavko borijo sindikati javnega sektorja.
Na drugi strani pa so tisti, ki se sprašujejo, ali bo stavka že tako obubožanemu državnemu proračunu res v pomoč. Stavkajoči namreč za čas stavke zahtevajo izplačilo nadomestila. Vlada s premierjem Janezom Janšo na čelu temu zaenkrat nasprotuje. Na koncu naj bi zato odločilo delovno sodišče.
Minister za delo Andrej Vizjak je opozoril, da bodo zaradi splošne stavke javnega sektorja zagotovo nastali stroški, ki jih bodo verjetno nosili tudi zaposleni. Poudaril je, da pogajalci na sindikalni ravni niso enotni, saj se zavzemajo za različne stvari – nekateri so za odpravo plačnih nesorazmerij, drugi niso, eni so za znižanje plač, drugi ne.
Zakon o stavki sicer določa, da lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače, če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. Kolektivna pogodba za javni sektor pa pravi, da so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov. Nadomestilo jim gre v višini plače, kot da bi delali in gre v breme delodajalca.
In sindikati odločno pravijo, da to nikakor ni stavka za privilegije, ampak za zaščito temeljnih pravic. Kot pojasnjuje Branimir Štrukelj, delodajalec, torej država, v tem primeru krši več dogovorov. In če ne drugega, sta se ob zadnji stavki vladna in sindikalna stran sporazumeli, da bi bila vnovična stavka, ki bi bila posledica takrat sprejetega sporazuma, plačana.
Za stavko leta 2010 je šlo 10 milijonov
A stavke niso poceni. Ne za proračun ne za gospodarstvo. Ko je jeseni 2010 10 dni stavkalo 80.000 javnih uslužbencev, šolniki se stavki takrat niso pridružili, je bila škoda ocenjena na okoli 10 milijonov evrov.
Tokrat naj bi za nadomestilo, če bodo izplačilo le tega dosegli, samo za 40.000 učiteljev šlo okoli 2 milijona evrov.
Policisti, ki danes stavko šele začenjajo in napovedujejo njeno nadaljevanje vse do izpolnitve stavkovnih zahtev, ne bodo oglobili prekrškarjev, kar naj bi pomenilo okoli 130.000 evrov izgube za državni proračun na dan.
Cariniki, ki bodo delo opravljali še bolj temeljito, pa naj bi na ta način na mejnih prehodih povzročili velike zastoje. Leta 2010 so avtoprevozniki trdili, da so zaradi tega izgubili okoli milijon evrov. Tudi tokrat carinikom sporočajo, da njihovi stavki sicer ne nasprotujejo, a jih prosijo, da jim ne otežujejo dela, saj bodo tako omogočili normalno nadaljevanje dejavnosti, ki prinaša denar v državni proračun, od koder pa tudi cariniki prejemajo plače.
Stavkajo tudi veterinarji. Predsednik Sindikata veterinarjev Slovenije Milan Štimec je pojasnil, da na Veterinarski upravi RS in Nacionalnem veterinarskem inštitutu stavka 66 odstotkov oziroma 300 veterinarjev in drugih zaposlenih. Stavka veterinarjev se v državi najbolj pozna po zaprtju 38 od 41 klavnic za prašiče in govedo.
Kot je povedal, pa kljub stavki izvajajo vse zakonsko določene naloge. Na glavnem uradu Vursa po besedah direktorice Vide Čadonič Špelič delo poteka normalno, saj ne stavkajo. Pričakuje pa tudi, da se en dan ustavitve dela v klavnicah gospodarstvu ne bo poznal veliko.
Manj navdušeni so zagotovo lastniki klavnic, ki se še dobro spomnijo leta 2010. Če vlada njihove stavke takrat ne bi omejila, bi po nekaterih ocenah mesarji v tednu dni utrpeli za okoli 13 milijonov evrov škode.
KOMENTARJI (424)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.