'Dobro moramo razumeti korenine zla, časovna zaporedja, vzročne zveze in vse to znati pošteno pojasniti'

Resnica mora biti del zgodovinskega spomina, to pa se da zagotoviti s poštenostjo, da se dogodke pojasnjuje v pravi časovni in vzročni povezanosti, je na proslavi v okviru tradicionalnega srečanja internirank v Portorožu poudaril predsednik republike Danilo Türk.

Kot je povedal, je v teh krajih in v naši državi pomembno, da zgodovinski spomin gojimo s potrebno skrbnostjo, "zlasti pa z velikim občutkom poštenosti in odgovornosti do resnice". Pri tem je spomnil, da je julija 2010 v Trstu skupaj s predsednikoma Italije in Hrvaške najprej položil venec na Narodni dom, "tragični kraj rasti fašizma".

Predsednik je ugotavljal, da se pri nas veliko govori o totalitarizmih, a pri tem posvaril, da lahko površno govorjenje o totalitarizmu tudi zavaja. "Vselej moramo dobro razumeti korenine zla, časovna zaporedja, vzročne zveze in vse to znati pošteno pojasniti. Samo tako bomo gojili zgodovinsko resnico," je ocenil Türk.

Ob tem je izpostavil tudi pomen gojenja in razvijanja človekovih pravic kot temeljnega obrambnega zidu pred vračanjem v kakršno koli obliko zatiranja.

Predsednik je poudaril tudi pomen spomina, ki ga gojijo nekdanje interniranke in ki opozarja na večni vrednoti resnice in upanja. "Zlo je naposled vedno premagano in vedno pride do zmage dobrega, tako je bilo tudi v 20. stoletju, tem najbolj nasilnem, dolgem stoletju," je pojasnil ter dodal, da nam je prav ta zavest dala možnost, da tudi v 21. stoletju "gradimo upanje na novih osnovah, vendar s spominom na preteklost".

Moč spomina na grozote in trpljenje med drugo svetovno vojno, zlasti na grozote holokavsta, pa nas spominja, "da moramo biti vedno privrženi tistim plemenitim človeškim vrednotam, ki nam edine lahko zagotavljajo pot naprej".

Današnja množična udeležba na portoroški proslavi po predsednikovih besedah kaže, kako smo v Sloveniji privrženi gojenju tega spomina. Ne nazadnje so v času druge svetovne vojne 63.000 Slovenk in Slovencev odpeljali v taborišča, to pa je po njegovem pustilo globok spomin v naši kolektivni zavesti "za danes in za prihodnost".