Digitalni boni bodo v prihodnje namenjeni le socialno ogroženim

Digitalni bon v vrednosti 150 evrov so lahko osnovnošolci zadnje triade, dijaki in študentje med 15. junijem in 30. novembrom letos unovčili pri nakupu računalniške opreme. Jeseni so bili boni na voljo tudi manjšemu številu oseb v starosti 55 let ali več, ki so do 25. avgusta opravili najmanj 80 odstotkov ali devet ur izobraževanj s področja digitalnih kompetenc.

Na vladni službi za digitalno preobrazbo zdaj pripravljajo novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Ta ohranja bone, ampak zgolj za socialno ogrožene, je dejala ministrica Emilija Stojmenova Duh brez listnice, pristojna za digitalno preobrazbo. "Torej ne za vse, ampak zgolj za tiste, ki si res ne morejo privoščiti potrebne računalniške opreme," je poudarila.

V noveli, katere osnutek je bil v javni obravnavi do 21. novembra, je predvideno tudi, da bo vrednost digitalnega bona malenkost višja, da si bo lahko posameznik privoščil vsaj en kos osnovne opreme, saj trenutna višina sredstev tega po njeni oceni ni omogočala. Ministrica sicer, kot pravi, močno nasprotuje helikopterskemu deljenju denarja, posebej v času številnih kriz. "Naše javne finance so takšne, kot so, nismo neka bogata država, da bi lahko kar vsem razdeljevali denar," je opozorila.

Očitke, da v pripravo novele niso bili vključeni predstavniki gospodarstva s področja informacijske tehnologije (IT), kot sta Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije in Slovenska digitalna koalicija, Stojmenova Duh zavrača kot neupravičene. Kot pravi, z gospodarsko zbornico sodelujejo in so jim tudi predstavili svoje ukrepe.

"Mogoče narobe razumemo digitalizacijo; tukaj ne gre zgolj za nakup neke opreme, ampak za znanje in kompetence, ne samo za IT sektor, temveč za celotno družbo," je poudarila.

Med osrednjimi novostmi, ki jih prinaša novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, je ustanovitev računalniškega sklada, ki bo omogočal izposojo računalniške opreme posameznim ciljnim skupinam prebivalstva. Idejo za sklad so po besedah ministrice dobili pri učbeniškem skladu. Pri tem niso želeli ustanavljati neke nove organizacije ali strukture in so raje izkoristili nekaj, kar že obstaja, to pa je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Slednji deluje pod okriljem ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je vladni službi pri tem takoj priskočilo na pomoč, je dejala.

V proračunu so že predvideli nekaj sredstev za nakup nove opreme, ki bi bila na voljo za izposojo, nekaj opreme pa bi prispevala javna uprava. "V javni upravi se vsako leto odpiše ogromno kosov opreme, ki je še zmeraj zelo uporabna in namesto da bi ta oprema šla na dražbo ali v uničenje, smo mi rekli, da jo bomo ustrezno očistili, poservisirali in jo potem dali v računalniški sklad," je predstavila.

Komu je računalniški sklad namenjen?

Sklad bo namenjen socialno šibkejšim, otrokom s posebnimi potrebami, invalidom in upokojencem. Tudi zato so se projekta lotili preko štipendijskega sklada, saj imajo prek tega že podatke o tem, kdo so upravičenci do štipendij, socialnih transferjev in podobno, tako da ne bo treba ponavljati vseh teh upravnih postopkov. Vladna služba bo objavila nek razpis, če ima kdo potrebo, da se prijavi. Na podlagi tega razpisa bo objavljen seznam in tisti, ki se bodo prvi prijavili, si bodo tudi prvi lahko izposodili opremo.

Izziv pri tem bo pomagati manj računalniško spretnim upravičencem in tistim iz bolj odročnih krajev, da pridejo do opreme. Ministrica ob tem računa na pomoč organizacij, kot je recimo Zveza društev upokojencev Slovenije, pogovarjali pa so se tudi z gasilci. 

Lažji dostop do ljudi v bolj oddaljenih krajih omogočajo tudi projekti, kot je Mobilni heroj, ki so ga v oktobru in novembru na vladni službi izvedli s pomočjo društva Simbioza. Gre za mobilno učilnico, s katero so na 19 lokacijah po državi izvedli usposabljanja s področja digitalnih kompetenc, teh pa se je udeležilo okoli 300 starejših. Ugotovili so, da zadeva odlično funkcionira, starejši pa so nad projektom izrazili navdušenje, tako da ga bodo v prihodnosti zagotovo nadaljevali, je zagotovila ministrica.

Sredi novembra je začel veljati akt o digitalnih storitvah, za njegovo izvajanje pri nas pa bo zadolžena vladna služba za digitalno preobrazbo. Dokument je po prepričanju ministrice eden od ključnih v boju proti nezakonitim vsebinam na spletu, med katere sodita tudi sovražni govor ter razširjanje neresničnih in zavajajočih informacij v nezakonite namene.

Akt sicer predvideva ustanovitev nacionalnega neodvisnega organa, koordinatorja digitalnih storitev, ki bo podeljeval status zainteresiranim društvom, združenjem, skupini ljudi ali inštitutom, ki bodo kot zaupanja vredni prijavitelji prijavljali nezakonite vsebine na družbenih omrežjih in spletu. Ministrica v tej vlogi namesto nekega posameznika vidi prav omenjeno medresorsko skupino.

Glede stanja digitalizacije v Sloveniji je ministrica ocenila, da smo na dobri poti. "Čaka nas še veliko dela, predvsem moramo poskrbeti za temelje, in ko poskrbimo za to, da imamo povezane podatke in sisteme, potem ne vidim več nekih težav," je dejala.

Ob tem je izpostavila nedavni obisk na Japonskem, v državi, ki si jo pri digitalizaciji postavljamo za zgled. Vendar, kot ugotavlja Stojmenova Duh, smo pri digitalizaciji javne uprave veliko pred njimi. "Oni imajo tehnologije, robote, torej strojna oprema je na voljo, ampak procesi pa niso vzpostavljeni, medtem ko imamo mi veliko več digitalnih storitev, ki so na voljo na tem področju," je poudarila.

Prednost, ki jo ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami pri digitalizaciji, je tudi relativno dobra pokritost s širokopasovnim internetom. Poleg že omenjenega velikega števila digitalnih javnih storitev pa ministrica prednost naše države vidi tudi v koriščenju odprtih podatkov.

Na drugi strani Slovenija zaostaja na področju digitalnih znanj in spretnosti prebivalstva. V zadnjih letih smo precej padli tudi glede števila žensk v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Med osrednjimi izzivi vidi še povezljivost naših sistemov, torej interoperabilnost podatkov in storitev, kar nameravajo naslavljati prihodnje leto.

Posebno pozornost namenjajo digitalizaciji zdravstvenega sistema, kjer ravno zaradi pomanjkanja interoperabilnosti prihaja do težav, ki smo jim zdaj priča. Kot je zagotovila ministrica, se zavedajo težav in že pripravljajo rešitve. Med drugim so vključeni v skupino, ki pripravlja nov zakon za e-zdravje.

Stojmenova Duh se je dotaknila tudi na referendumu podprtih sprememb zakona o vladi, v okviru katerih bo vladna služba za digitalno preobrazbo postala ministrstvo. To bo po oceni ministrice bistveno spremenilo stvari. "Z novim ministrstvom bomo postali tisti horizontalni organ, ki bo bdel nad potekom digitalne preobrazbe celotne države in takrat se lahko pogovarjamo o interoperabilnosti, ker bo to vse prišlo iz ene točke," je prepričana Stojmenova Duh.