'Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič'

Predsednik republike Borut Pahor je danes priredil sprejem v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je, kot so ob tem poudarili v predsednikovem uradu, "odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije".

Slavnostna govornika na današnjem sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec.

'Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino'

Požarnik je v svojem govoru poudaril, da projekt Demosa ni bil projekt ozke skupine, ampak se je za uspeh Demosa treba zahvaliti državljanom, Vatikanu in prvim državam, ki so priznale Slovenijo kot samostojno državo. Izpostavil je tudi, da cilj Demosa ni bil revanšizem ter da celoten proces osamosvajanja ne bi tekel tako hitro ter neboleče, če pri tem ne bi sodelovala tudi levica.

Šinkovec, ki velja za avtorja imena Demos, se je danes dotaknil tudi tega, zakaj in kako je prišel do tega imena. Predvsem pa je spregovoril o občutkih tistega časa. "Nismo se zavedali, da ustvarjamo zgodovino. V svojih prizadevanjih smo bili naivni. Nihče nas ni prosil, da se politično angažiramo ali nas v to prisilil. Slovenke in Slovenci smo prvič v zgodovini stopili skupaj. Upam, da ne zadnjič," je dejal.

Predsednik republike Pahor pa je opomnil, da "narodna enotnost za samostojno državo ni padla z neba". "To, da neka politika za neke načrte pridobi tudi politične nasprotnike, je lahko navdih za vsa naša nadaljnja politična ravnanja," je dejal.

Kot je izpostavil, v politiki nikoli ni bilo toliko dialoga kot tedaj in sam danes pogreša tak dialog. "Velike ideje terjajo veliko dialoga, tudi prepire, morda kanček nečimrnosti ali zamer. Predvsem pa veliko dialoga, da lahko prevzamejo množice," je še dodal in svoj govor sklenil z ugotovitvijo, da smo bili Slovenci "pol stoletja prej razdeljeni in še danes celimo tiste rane, a takrat smo bili enotni".

Gonilna sila slovenske osamosvojitve 

4. decembra 1989 so Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju - kar predstavlja ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije oziroma Demosa. 

V imenu Slovenske demokratične zveze sta dogovor podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Franc Miklavčič, v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje SDS, pa Jože Pučnik in Andrej Magajna.

Za ustanovitev Demosa sta sicer pomembna še dva datuma: 27. november 1989, ko je bil sklenjen ustni dogovor o sodelovanju strank, in 8. januar 1990, ko se je Demosu tudi formalno pridružila še Slovenska kmečka zveza, današnja SLS, skupaj s takratnimi Zelenimi Slovenije. Februarja 1990 se je Demosu pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca istega leta pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji. Sicer stranke z različnimi pogledi je združevala zahteva po demokratizaciji in spremembi političnega sistema. 

Že leta 1982 pride do prvih večjih opozicijskih gibanj, ustanovi se Nova Revija, v kateri so pet let kasneje  v dandanes znameniti 57. številki predstavili opozicijski nacionalni program - kot odziv na srbski nacionalistični program, ki ga je izdala Srbska akademija znanosti in umetnosti. Civilna gibanja za demokratizacijo družbe pa vrhunec dosežejo z Odborom za varstvo človekovih pravic. 

Konec 80. let začnejo nastajati zveze, predhodnice strank, februarja 1989 pa razmere v Jugoslaviji opozicijo in oblast pripeljejo do skupnega nastopa v Cankarjevem domu v podporo stavkajočim rudarjem na Kosovu. A opozicija in oblast skupnega jezika pri oblikovanju političnega programa nista našli, nastali sta dve izjavi, Majniška deklaracija, s katero se opozicija zavzame za popolno suverenost slovenskega naroda, in Temeljna listina Slovenije, v kateri oblast še naprej poudarja jugoslovanski okvir. 

Pred dnevi smo s proslavo obeleževali 30 obletnico akcije Sever, s katero so takratni slovenski organi za notranje zadeve z akcijo zaščitili demokratične procese v Sloveniji in preprečili tako imenovani miting resnice. Za 1. december 1989 so namreč srbski nacionalisti, tako kot pred tem v Srbiji, Vojvodini in Črni Gori, napovedali miting resnice, na katerem bi zahtevali, da vsa država deluje proti težnjam Albancev na Kosovu. Slednjemu je bila namreč ukinjena avtonomija, kar je sprožilo tudi že omenjeno stavko rudarjev. 

V Sloveniji se oblikuje predvolilna koalicija Demos, 20. januarja naslednje leto pa slovenski komunisti odkorakajo s 14. izrednega kongresa ZKJ, saj so bili vsi njihovi predlogi za demokratizacijo Jugoslavije zavrnjeni. Dokončno pa se medtem oblikujejo predvolilne koalicije. 

Do prvih večstrankarskih volitev po koncu druge svetovne vojne pride aprila 1990, na njih pa je slavila koalicija Demos in tako prevzela vodenje prve slovenske vlade. Povolilno obdobje so sicer zaznamovale gospodarske težave in različni pogledi na prihodnost, a kljub temu se Demos odloči za razpis plebiscita. 

23. decembra 1990 so se Slovenke in Slovenci z veliko, z več kot 88-odstotno večino, odločili za samostojno Slovenijo. Tri dni kasneje so slovesno razglasili rezultate. 

Zaradi različnih pogledov na reševanje nekaterih vprašanj, predvsem na področju gospodarstva, je Demos razpadel 30. decembra 1991, s tem pa tudi po volitvah oblikovana vlada.