Na zakon o debirokratizaciji letijo številne kritike

To ni debirokratizacija, ampak čudna mešanica sprememb številnih zakonov, kjer ni jasno niti to, kakšen bo prihranek, pravijo kritiki s sindikati na čelu. In v resnici prihranka ni. Nasprotno – sama ustanovitev po mnenju številnih nepotrebnega Uradnega registra naj bi stala slabih 800.000 evrov, uvedba socialne kapice pa naj bi iz proračuna letno odnesla od 40 do 50 milijonov, po Simičevih izračunih celo 70 milijonov evrov. 

Zakon je po mnenju informacijske pooblaščenke sporen, predvsem del, ki govori o bazi telefonskih številk in elektronskih naslovov državljanov. Razlog za uvedbo naj bi bilo lažje vročanje. Sploh, ker to zadeva le manjši del Slovencev. Ne poznamo niti enega primera države v EU, ki bi imela tak način zbiranja podatkov in posledično vročanja, je ostra pooblaščenka.

"To je prostovoljen podatek. Državljanom želimo olajšati poslovanje oziroma prevzemanje pošte," pa pravi predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič. "Sem zelo počaščen, da smo prvi. Naj nas drugi kopirajo." 

Zagotovo pa ne bo nihče kopiral dela, da se morajo Slovenci državi obvezno javiti, če stalni naslov zapustimo za več kot 14 dni, pravijo nasprotniki. Temu nasprotuje celo pravosodna ministrica, ki se strinja z mnenjem informacijske pooblaščenke. Morda se to še spremeni, pa dopušča Simič. "O tem naj se pogovorijo v državnem zboru." 

Mnenja, seveda ne v vladi, so deljena tudi glede socialne kapice. "Nekaj moramo narediti na področju, da bomo prišli iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov," pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. A ne na ta način, meni sindikalna stran. V gospodarstvo pa pravijo: meja 6000 evrov bruto je previsoka. "Mi smo predlagali, da bi bila višina postavljena na 2,5-kratnik povprečne plače, kar je približno 4600 evrov," pravi v. d. direktorja GZS, Mitja Gorenšček.

Predlog, ki ga očitno podpirajo vsi, pa je - če plačaš s kartico, račun ni obvezen. Če ga stranka zahteva, ga bo seveda dobila, sicer pa ne.