Bratuškova: Fiskalno pravilo je zmaga vseh

DZ je po številnih zapletih vendarle z dvotretjinsko večino potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. Za ustavno spremembo je glasovalo 78 poslancev, proti jih je bilo osem. Fiskalno pravilo se bo začelo uveljavljati z letom 2015, podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ pa bo opredelil izvedbeni zakon.

Današnja visoka politična podpora vnosu fiskalnega pravila v ustavo je zmaga vseh, je v izjavi za medije po glasovanju o vnosu fiskalnega pravila v ustavo in o spremembah referendumske zakonodaje ocenila predsednica vlade Alenka Bratušek. Vlada se zaveda, da bi uravnoteženje proračuna že z letom 2015 pomenilo radikalen poseg v socialne pravice, na čemer so temeljila tudi njena opozorila. Današnja odločitev glede fiskalnega pravila tako po besedah premierke določa srednjeročno uravnoteževanje proračuna, ki bo opredeljeno v izvedbenem zakonu.

Tega vlada že pripravlja in šele z njim se bo, tako Bratuškova, naredila pika na i današnji odločitvi. Kot je pojasnila, bosta v tem zakonu določena način in časovni okvir konsolidacije javnih financ. Definirali bodo naloge in pristojnosti fiskalnega sveta ter to, kaj pomeni srednjeročno obdobje, in določili izjeme oz. primere, v katerih se od fiskalnega pravila odstopa.

Premierka je pojasnila, da je tudi za izvedbeni zakon potrebna dvotretjinska podpora v DZ. Verjame, da bo tudi pri tem politika dosegla soglasje, v nasprotnem primeru pa po njenih besedah niso naredili ničesar.

Poudarila je še, da sprejeto fiskalno pravilo ne določa, da mora biti proračun uravnotežen v letu 2015, temveč se takrat začne uporabljati v izvedbenem zakonu zapisana formula. Zagotovila je, da ne bo 30-odstotnih posegov v pokojnine, plače ali socialne transfere, kot je opozarjala pred časom.

Nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša pa je po sprejetju fiskalnega pravila na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal, da je z "današnjo odločitvijo DZ slovenska oblast manjša grožnja tako za davkoplačevalce kot za partnerje v EU". Dodal je, da čestitke prihajajo iz vse Evrope.

V pričakovanju ocene Evropske komisije

"Komisija pozdravlja zelo široko podporo slovenskih zakonodajalcev na današnjih glasovanjih o ustavnih spremembah, ki uvajajo pravilo za uravnoteženje proračuna in omejujejo možnost referendumov o fiskalni politiki," je povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna Simon O'Connor.

Prihodnjo sredo bo komisija ocenila slovenske proračunske in reformne načrte, priporočila nadaljnje ukrepanje ter odločila, ali bo podaljšala rok za odpravo presežnega primanjkljaja in ali bo sprožila postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.

Današnja podpora vpisu fiskalnega pravila v ustavo in spremembam referendumske ureditve ter pred tem dogovor s sindikati o plačah v javnem sektorju so po navedbah bruseljskih virov tri zelo pozitivne novice, ki bodo vplivale na ocene komisije.

A končnega razpleta še ni mogoče napovedati. Slovenija lahko računa na dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja. Na vprašanje, ali se bo Bruselj odločil za postopek zaradi presežnih neravnovesij, pa je v tem trenutku nemogoče odgovoriti, pravijo viri.

Komisija po navedbah virov ob preučevanju slovenskih načrtov dvomi, da bo za dokapitalizacijo bank resnično dovolj 900 milijonov evrov, kot ocenjuje vlada, pomisleke pa ima tudi glede uspešnosti privatizacije v bančnem sektorju.

SD glasoval proti fiskalnemu pravilu

Proti vnosu pravila v ustavo je glasovalo osem poslancev SD, glasovanja pa se je iz druge največje koalicijske stranke vzdržala Ljubica Jelušič. Nepovezani poslanec Borut Ambrožič ni glasoval, na današnji seji pa sta bila odsotna poslanec DL Bojan Starman in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je pred glasovanjem pojasnil, da v stranki ne morejo podpreti predloga za vnos pravila v ustavo z letom uveljavitve 2015. Povedal je, da odločitev ni bila lahka, saj se stranka zaveda odgovornosti pred mednarodno javnostjo.

Vendar pa v stranki vztrajajo, da fiskalno pravilo ni nikakršen ukrep ekonomske politike, temveč cilj, če je pri tem politika razumna in ne tvega usode socialne države ter javnega zdravstva, šolstva itd. V SD bodo zdaj vse napore vložili v pripravo dobrega izvedbenega zakona.

Poslanka PS in predsednica ustavne komisije Maša Kociper je medtem povedala, da so bili pripravljeni v največji parlamentarni stranki, v kateri do zdaj vnosa fiskalnega pravila v ustavo z letnico uveljavitve 2015 niso podpirali, za dosego kompromisa storiti več korakov nazaj.

Do zadnjega so v stranki upali, da bodo uspeli že v sami spremembi ustave spremeniti leto uveljavitve v 2017. To bi po njenih besedah pomenilo popoln kompromis, a nobena od opozicijskih strank ni privolila v to.

PS je po besedah Kociprove na kompromis pristal s težkim srcem, saj v stranki še vedno menijo, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo in da vse glede fiskalnega pravila določa že evropska medvladna pogodba o fiskalnem paktu.

A slovensko politiko se je postavilo pred dejstvo, da je fiskalno pravilo treba vnesti v ustavo, saj bi drugače ogrozili verodostojnost države, koalicije in vlade, je dodala. Vnos pravila v ustavo sta pred evropskimi partnericami obljubila dva predsednika vlade – Borut Pahor in Janez Janša.

V opozicijskih strankah so medtem obžalovali, da DZ odločitve o fiskalnem pravilu ni sprejel že prej. Branko Grims (SDS) je povedal, da se je politika že pred letom dni strinjala skoraj o vsem, a ko bi bilo treba pravilo sprejeti, je zmanjkalo politične volje. To omahovanje je Slovenija po njegovih besedah plačala v precej dražjem zadolževanju.

V opoziciji so poudarjali tudi, da fiskalno pravilo v ustavi preprosto na najvišjo pravno raven vnaša načelo, da ni mogoče porabiti več, kot se ustvari, in tako bremen dolga prelagati na prihodnje generacije.

V pravilu ne vidijo cokle za razvoj in grožnje socialni državi, temveč po besedah Jožeta Tanka (SDS) to vodi k zmernosti in racionalnemu ravnanju ter vsakokratni vladi preprečuje, da se "vede kot razvajen otrok".

So se pa tako v koaliciji kot opoziciji strinjali, da sam vnos fiskalnega pravila v ustavo ne rešuje še ničesar in da mora vlada v prihodnje sprejeti še številne ukrepe za normalizacijo razmer za slovensko gospodarstvo in zagon rasti. Samo z rastjo in uspešnim podjetništvom bo Slovenija lahko ohranila ekonomsko suverenost.

GZS podpira izglasovanje

Na sprejetje vpisa fiskalnega pravila v ustavo se je že odzvala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Kot je že večkrat poudarila, je omenjen ukrep nujna in koristna odločitev, zato vpis v ustavo podpira. Kot so sporočili iz zbornice, je to nujen pogoj za okrepitev slovenskega gospodarstva. Menijo, da bo vpis v ustavo izboljšal zaupanje mednarodne finančne in splošne skupnosti, da bo Slovenija res krenila po drugačni poti, kar bo pripomoglo k večjemu zanimanju tujih vlagateljev v Slovenijo.

''GZS podpira tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki bi omogočil več manevrskega prostora in s tem tudi večji razvojni zagon, ne le varčevanja, ki bi nas spet lahko pripeljal v neugodno spiralo krize. Obenem smo prepričani, da bosta vpis fiskalnega pravila v ustavo in sprejetje izvedbenega zakona, za katerega je tudi potrebna dvotretjinska večina v parlamentu, pripomogla h kakovostnejšemu izhodu Slovenije iz krize,'' so še sporočili.

ZSSS: Fiskalno pravilo pomeni znižanje pokojnin ali plač v javnem sektorju ali transferjev posameznikom

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) meni, da poslanci z izglasovanjem zapisa fiskalnega pravila v ustavo in izjavami, da bi brez vpisa pravila v ustavo ogrozili verodostojnost države, koalicije in vlade izkazujejo nezaupnico lastni pravni državi in zakonom, ki jih sprejemajo ti poslanci in poslanke.

Ob tem opozarjajo, da bo fiskalno pravilo povzročilo 30-odstotno znižanje pokojnine ali 30-odstotno znižanje plač v javnem sektorju oziroma obseg javnega sektorja ali 50-odstotno znižanje zneska vseh transferjev posameznikom.

"Kako bodo poslanke in poslanci DZ upokojenki s starostno pokojnino v višini 615 evrov, kar je le 15 evrov nad ravnijo tveganja revščine, razložili, da ji morajo zaradi »verodostojnosti« države za 184,5 evra znižati pokojnino? Ali pa dolgotrajno brezposelni starejši osebi, ki prejema denarno socialno pomoč v višini 260 evrov, da ji bodo v imenu »kredibilnosti« države odvzeli 130 evrov? In to v času, ko nameravajo z državnimi sredstvi dodatno kapitalizirati banke v višini 900 milijonov evrov in odkupovati slabe terjatve bank z državnimi poroštvi v višini 4 milijarde evrov," se sprašuje predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Z današnjim dejanjem so se poslanke in poslanci odločili, "da bodo zasebne dolgove pretvorili v javne in da bodo javne dolgove odplačali s krčenjem socialnih in drugih pravic," še nadaljuje, doda pa, da "bodo s spremembami referendumske ureditve iz odločanja odstranili moteč element – lastno ljudstvo".

Tudi ostali sindikati ostro proti fiskalnemu pravilu

Potrditev vnosa v ustavo oz. začetek njegovega uveljavljanja z letom 2015 je povsem nesprejemljiva in napačna, je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj in dodal, da bo ukrep, kot je zapisan, še poglobil probleme.

Današnji razvoj dogodkov v DZ po njegovih besedah dokazuje tudi, da med političnimi strankami, ko gre za razumevanje socialne države in vloge sindikatov v Sloveniji, ni razlik. Na vprašanje, ali je z njihove strani zdaj pričakovati kakšen odziv, je odgovoril, da je vse, kar lahko naredijo, da nadaljujejo opozarjanje, "da gre Slovenija, kar zadeva regresijo in nerazvoj demokracije, navzdol, to se pravi, da se demokracija ne širi, ampak oži, in da bo to pripeljalo do neizbežnih konfliktov".

Kakšnih množičnih demonstracij pred vlado in parlamentom verjetno vendarle ne bodo uprizorili. Priznal je, da ljudem niso znali ustrezno sporočiti, za kako pomembno vprašanje gre. "Zadeva je preprosto preveč zapletena, da bi ljudje, ki se ukvarjajo s tem, ali bodo jutri imeli dovolj za vsakdanje življenje ali ne, lahko razumeli njen pomen. In s tem bo treba živeti," je sklenil Štrukelj.

Ključen problem, ki ga prinaša uvedba fiskalnega pravila, je po oceni KSS Pergam odsotnost izvedbenega zakona. Izravnan proračun leta 2015 bi po mnenju sindikata pomenil radikalne reze v socialne pravice, transferje in plače v javnem sektorju, hkrati pa bi tudi bistveno okrnil ali celo onemogočil izvajanje številnih javnih storitev. Zato pričakujejo zagotovilo, da brez najširšega družbenega soglasja, ki vključuje soglasje socialnih partnerjev, fiskalno pravilo ne bo uveljavljeno.

V Sindikatu državnih organov Slovenije so medtem prepričani, da se – ne glede na to, ali bo fiskalno pravilo zapisano v ustavo – ne bo v ničemer zmanjšala možnost zlorab, korupcije, odlivanje sredstev v davčne oaze itd., ker ni "konkretne odgovornosti. Prav to je osnovni razlog, da je Slovenija v taki krizi in da je njen javnofinančni položaj takšen, kakršen je, in pod "zunanjim diktatom EU".