Kot nam je znano iz filmov, imamo tudi v Sloveniji ustrezno normativno ureditev, na podlagi katere se lahko izvaja zaščita prič. Že Zakon o policiji med temeljnimi nalogami policije nalaga dolžnost varovanja življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Ključna zakona pa sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o zaščiti prič (ZZprič). Medtem ko prvi med drugim vsebuje določbe, namenjene zagotavljanju ustrezne zaščite prič v postopkih pred sodiščem, je drugi v celoti namenjen izvajanju programa zaščite prič in drugih ogroženih oseb, pojasnjujejo na Generalni policijski upravi (GPU).
Odločitve sprejema anonimna komisija
Po vzoru držav z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju je Slovenija ZZprič sprejela leta 2006. Zakon določa pogoje in postopke za zaščito prič in drugih oseb, ki so ogrožene zaradi sodelovanja v kazenskem postopku zoper storilce hujših kaznivih dejanj. Ogrožene osebe ščiti v predkazenskem postopku, med njim in po njem. Program pomeni ukrepe, ki jih na podlagi sklepa Komisije za zaščito ogroženih oseb (Komisije) izvajajo Enota za zaščito ogroženih oseb, ki je sistemsko umeščena v Upravo kriminalistične policije GPU (Enota), Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, uprava zavoda za izvrševanje kazni zapora, uprava zavoda za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora ali uprava zavoda za izvrševanje vzgojnih ukrepov.
Omenjeno Komisijo sestavljajo štirje sicer anonimni člani – vrhovni sodnik vrhovnega sodišča, ki je tudi njen predsednik, vrhovni državni tožilec vrhovnega državnega tožilstva, predstavnik pravosodnega in predstavnik notranjega ministrstva. Predlog za vključitev ogrožene priče v program Komisiji poda generalni državni tožilec na pobudo pristojnega državnega tožilca. Pred tem mora pričo poučiti o posledicah vključitve in dobiti njeno pisno soglasje. Komisija nato pri odločanju presoja vrsto in težo kaznivega dejanja, nevarnost osumljencev in oseb, s katerimi so povezani, vrsto in resnost groženj, možnost za zaščito ogrožene osebe in druge okoliščine, ki kažejo na ogroženost osebe. Odločitve morajo biti sprejete soglasno, ostale se sprejema z večino glasov. Če je glasovanje neodločeno, je odločilen glas predsednika Komisije.
Selitev, novo ime, finančna podpora ...
V času trajanja programa je treba zaščitenim osebam zagotoviti potrebno psihološko, psihosocialno in pravno pomoč. Med ostalimi ukrepi so preselitev osebe, prirejeni dokumenti, onemogočenje posredovanja osebnih podatkov in nadzor poizvedb po evidencah, prikritje identitete za potrebe sodnega postopka, sprememba identitete, uporaba video in telefonske konference, mednarodna izmenjava, ekonomska in socialna podpora ...
Preselitev osebe pomeni začasno ali trajno preselitev iz kraja bivanja v drug kraj, ki ga določi Enota, in se lahko nahaja na ozemlju Republike Slovenije ali izven njega. Prirejeni dokumenti pomenijo izdelavo in uporabo dokumentov, identifikacijskih oznak in drugih listin ter vnos novih podatkov v ustrezne evidence. Sprememba identitete pomeni delno ali celotno zamenjavo osebnih podatkov, pri čemer se ne smejo uporabiti identifikacijski podatki druge obstoječe osebe. Povezava nove identitete z izvirno ne sme biti zabeležena nikjer, razen v evidencah Enote. Ekonomska podpora pa traja do trenutka osamosvojitve osebe in ne sme biti večja od zneska, ki je potreben za pokritje nujnih življenjskih stroškov ter za vključitev v novo življenjsko okolje.
Prekinitev stikov in izogibanje krajem iz preteklosti
Pogoji, zaradi katerih se ogrožena oseba sploh lahko vključi v program, so: kaznivo dejanje, v zvezi s katerim se lahko odredijo prikriti preiskovalni ukrepi, potek predkazenskega ali kazenskega postopka, če ima priča informacije o kaznivem dejanju, storilcu ali drugih pomembnih okoliščinah, če kaznivega dejanja ni mogoče preiskati, dokazati ali preprečiti brez sodelovanja te priče, če obstaja resna nevarnost za pričo ali drugo ogroženo osebo, ki je ni mogoče odvrniti brez programa ali če je na podlagi ocene Enote ugotovljena možnost uspešne izvedbe programa.
A tudi zaščitena oseba ima določene dolžnosti. Upoštevati mora navodila Enote in ukrepe v programu, spoštovati pravni red države, ki ji bo nudila zaščito, ne sme obveščati drugih oseb o podatkih, povezanih z naslovom, delom in novo identiteto, mora se izogibati krajem, kjer se je v preteklosti zadrževala, sprejeti zaposlitev, ki jo zagotovi Enota in ne prenehati brez razloga z delom. Enoto mora tudi takoj obvestiti o vseh spremembah, ki vplivajo na izvajanje programa.
Konec programa: pisno soglasje ali smrt
Program zaščite preneha, če se zaščitena oseba temu pisno odreče ali umre. Tudi Komisija lahko na predlog generalnega državnega tožilca ali Enote sprejme sklep o prenehanju izvajanja programa, če je konec resne nevarnosti za osebo, če zaščitena oseba ne izpolnjuje svojih dolžnosti, če se zaradi suma storitve kaznivega dejanja v času izvajanja programa zaščite uvede kazenski postopek zoper njo, če se ugotovi, da ni podala pravilnih in popolnih podatkov v postopku vključitve v program ali če tuja država zahteva prekinitev izvajanja programa.
Po zaključku programa zaščite lahko oseba ponovno uporabi svojo izvirno identiteto.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.