Čudni zakoniti posli

Namestnik guvernerja Banke Slovenije (BS) Samo Nučič je danes v odzivu na vprašanje poslancev SDS povedal, da po mnenju Sveta BS posli kreditiranja med družbami LHB Finance Ljubljana, SCT in Delfi niso bili nezakoniti, "saj niso predstavljali kršitve bančnih predpisov". Banka tudi ni ugotovila nezakonitih ravnanj v primeru odkupa delnic Telekoma Slovenije od Petra Tevža s strani LHB Finance Ljubljana.

Nučič je zavrnil očitke, da je bila Banka Slovenije do razkritih nepravilnosti, predvsem v skupini NLB in njenih podružnicah, preveč pasivna. Glede poslov med družbami LHB Finance, SCT in Delfi pa je Nučič ponovil stališče, da niso bili nezakoniti, so pa bili čudni.

Nenavadna poslanska vprašanja?

Ugotovitve o poslovanju podružnic Nove Ljubljanske banke v tujini bodo posredovali državnemu zboru in ministrstvu za finance. "Vprašanja so nenavadna, ker bi domnevali, da poslanci poznajo zakone, ki jih sprejemajo," je na današnji predstavitvi odgovorov povedal Nučič. "Stari in novi zakon o bančništvu točno definirata, komu je Banka Slovenije dolžna poročati in kaj sme poročati. Parlament in poslanci niso upravičeni do podrobnih informacij, s katerimi banka razpolaga," je pojasnil.

V 13 vprašanjih, na katere je svet Banke Slovenije sprejel odgovore, je po Nučičevih navedbah kar nekaj netočnosti. NLB ni imela v New Yorku podružnice, temveč hčerinsko LBS bank, ki je bila samostojna pravna oseba in pod nadzorom ameriških bančnih nadzornikov. Enako je v primeru LHB Frankfurt, ki je hčerinska banka NLB, podjetje LHB Finance Ljubljana pa je hčerinska družba LHB. "V tem primeru sploh ne gre za banko, Banka Slovenije pa ne daje soglasij oziroma dovoljenj drugim finančnim institucijam," je še pojasnil Nučič.

Petek opozarja na še en primer

Poslanec Miro Petek (SDS) pa je vladi danes postavil novo pisno poslansko vprašanje glede frankfurtske banke LHB, ki je podružnica NLB. Petka med drugim zanima, kako je mogoče, da je banka kredit v višini 30 milijonov evrov za podjetje MM Logitrend odobrila v "rekordnih" šestih dneh in to brez postopkov preverjanja.

Decembra 2004 je podjetje MM Logitrend s sedežem v nemškem mestu Karlsruhe, katerega večinski lastniki so koroški podjetnik Janko Zakeršnik in njegova sinova, pri LHB vložilo prošnjo za odobritev posojila v višini 30 milijonov evrov.

Je LHB pralnica denarja?

"Čeprav je bil MM Logitrend pri LHB nova stranka in je šlo za ogromen znesek, je bilo to posojilo odobreno v vsega šestih dneh, " opozarja Petek, ki se mu to zdi skrajno nenavadno. Kredit je namenski - za nakup podjetja Eurocity, Zakeršnikovega podjetja v Slovenj Gradcu. V imenu LHB banke sta posojilno pogodbo podpisala predsednik in član uprave Boris Zakrajšek in Nikola Mrkić.

Poslovanje med LHB in Zakeršnikom se je nadaljevalo novembra 2005, ko je Zakeršnik osebno zaprosil za posojilo v višini 2,7 milijona evrov. "Tudi tokrat je bilo posojilo odobreno izredno hitro, v petih dneh," trdi Petek. Pri tem po njegovem mnenju obstaja sum, da je šlo za pranje denarja.

Zatajitev davčnih obveznosti?

Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se kredit frankfurtski LHB vračal prek ene od slovenskih bank, ugotavlja Petek in dodaja, da "obstaja verjetnost, da bi si na tak način Eurocity dvigoval stroške in zmanjševal dobiček, s čimer bi si pridobival davčne olajšave in zmanjševal davčne obveznosti do slovenske države".

Poslanec je na vlado kot večinsko lastnico NLB naslovil vprašanje, kako je mogoče, da je bil kredit v višini 30 milijonov evrov odobren "v rekordnem času brez potrebnega preverjanja, postopkov in procedur, medtem ko navaden državljan za tisočkrat manjši stanovanjski kredit pri NLB čaka bistveno več časa".

Zanima ga tudi, kakšno zavarovanje je zahtevala LHB Frankfurt za tako visoko vsoto kredita, kako je po odkritju omenjenega primera ukrepala Banka Slovenije in kakšne postopke je zaradi suma utaje davkov sprejel DURS.