Pahor: Poskrbimo, da kultura ostane, kar je vedno bila za Slovence - navdih za naše sanje

Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Sloveniji, ki ga praznujemo na 8. februar, obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Svoja vrata so danes brezplačno odprle številne kulturne ustanove.

Ob slovenskem kulturnem prazniku je predsednik Slovenije Borut Pahor položil venec pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. Odprl pa je tudi vrata svoje pisarne. 

Uvodoma je vsem državljankam in državljanom izrekel iskrene čestitke ob današnjem državnem prazniku in dejal, da Slovenci živimo s kulturo, saj smo eden tistih redkih narodov v Evropi in na svetu, ki kulturo proslavijo s praznikom.

Predsednik republike je spomnil, da je Slovenija ena redkih držav, ki kulturo proslavi s praznikom. To se po njegovih besedah kaže tudi v številu slovesnosti, ki jih na predvečer praznika prirejajo otroci in dijaki v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. "Slovenci živijo s kulturo," je pristavil.

Obenem se je odzval na kritične besede z osrednje proslave na predvečer slovenskega kulturnega praznika: "Mislim, da bi nas smelo bolj od tega skrbeti samo, če takih kritičnih besed ne bi bilo. Prav je, da tisti, ki smo za to odgovorni, tem besedam prisluhnemo in skušamo storiti vse, kar je v naši moči, da kultura ostane to, kar je vedno bila za Slovence v dobrih in v slabih časih - navdih za naše sanje."

Od dobitnikov Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada sta se predsednikovega sprejema udeležila le plesalka Valentina Turcu ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač, ki je povedal: "Ples je ples, um in telo, telo in um. Sodelujeta vedno. Kdor ne pleše, ne ve, kaj je življenje."

Kulturni program so pripravili člani okteta Raskovec iz Vrhnike in Franci Bozovičar, ki je s svojo interpretacijo odlomka Cankarjevega dela spomnil tudi na 100. obletnico smrti Ivana Cankarja, ki jo zaznamujemo v tem letu.

Kulturni praznik so v predsedniški palači počastili z vodenimi ogledi, pred njo pa je ob tej priložnosti postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

Premier Cerar ob kulturnem prazniku: Storil bom vse, da vlada odpravi očitne zagate

Miro Cerar je v poslanici zapisal, da je javnost upravičeno kritična do nekaterih vidikov bilance resorja kulture in vodenja. "Skrbi me, a obenem bodri, ko vidim, da ta ista kritična javnost še vedno verjame v moč dialoga, v katerega verjamem tudi sam." Storil bo vse, da do konca mandata vlada odpravi očitne zagate in pripravi podlage za naprej.

"V letu, ko se intenzivno spominjamo Cankarja, in na dan, ko slavimo Prešerna, smo ob plesalcu Mejaču za življenjsko delo nagradili še enega pesnika - Borisa A. Novaka. O velikem predhodniku je zapisal: 'Vsi smo večni, ker stojimo na tvoji besedi, velikan," je v svoji poslanici zapisal predsednik vlade Cerar.

"To sozvočje različnih časov je dokaz, da tudi danes med nami živijo ustvarjalci, ki sodijo v isto kategorijo 'večnih'. Ne znamo jih vedno prepoznati oziroma ceniti in ustrezno nagraditi. A ko danes pozorno pogledamo nazaj, se nam izkaže, da so se danes kanonizirani avtorji nekoč še kako razburjali, jezili, se borili in včasih tudi protestirali," je zapisal Cerar.

Predsednik vlade je še opozoril, da na kulturni praznik ne gre pozabiti, "da je prav njihova angažiranost, pogosto boleča nepopustljivost hkrati izjemno krhkih in neverjetno trdnih osebnosti, bila vir njihove iskrene, verodostojne umetniške geste in besed, od katerih danes nekatere segajo dobesedno do večnosti".

Cerar se je v poslanici v imenu državljank in državljanov zahvalil vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem slovenske kulture, ker je njihovo delo "plemenit navdih za naša življenja".

Brezčasni Prešernovi stihi tudi tokrat z izrazito kritičnim podtonom

Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku je potekala pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, slavnostna govornica pa je bila predsednica Slovenskega centra Pen Ifigenija Zagoričnik Simonović. V Kranju pa lahko obiskovalci obiščejo Prešernov smenj. 

Združenje dramskih umetnikov Slovenije pa je pripravilo tradicionalni poklon pesniku ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani. 

Recital je potekal pod naslovom Lepa beseda lepo mesto najde, se je pred pesnikovim kipom kot vsako leto začel z Zdravljico v interpretaciji Aleša Valiča, nato pa je spregovorila predsednica združenja Saša Pavček.

Pred 32 leti so dramski igralci pod vodstvom Aleša Jana z recitalom Prešernove poezije dokazali, da tudi umetnikova roka kuje svet. "Danes pa se nam zdi, da nam jo naša politika veže. A sporočamo, da smo delavni in vztrajni in si želimo stiska rok v naklonjenosti, razumevanju in spoštovanju," je povedala predsednica združenja.

V združenju jih je več kot 400, ki se po njenih besedah borijo za skupen cilj: umetniško delo. "Za nas je gledališče življenje, celo več - življenje naš'ga magistrale. Našo stisko in jezo nad brezbrižnim odnosom države do kulture, kakor tudi našo radost pri ustvarjanju in ljubezen do umetnosti, pa tudi humor, prepoznavamo v besedah Franceta Prešerna in Ivana Cankarja," je povedala.

Predstavniki države so položili venec ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani, minister za kulturo Tone Peršak je v Vili Podrožnik gostil letošnje Prešernove nagrajence, popoldne pa bo obiskal tudi grob slovenskega pesnika v Kranju.

Slovenski kulturni praznik pa je odmeval tudi med rojaki v zamejstvu.

Najvišja slovenska priznanja v kulturi - Prešernove nagrade so na predvečer praznika podelili na državni proslavi v Cankarjevem domu. Letošnja nagrajenca za življenjski opus sta pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač.