Poslanci spet o družinskem zakoniku: Tokrat o zahtevi za presojo ustavnosti referenduma

Odbor DZ za delo danes obravnava zahtevo SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev za presojo ustavnosti pobude za referendum o družinskem zakoniku. Menijo namreč, da bi z odložitvijo ali padcem zakonika lahko nastale protiustavne posledice.

Predlagatelji zahteve za oceno ustavnosti menijo, da so že sedaj soočeni z vrsto protiustavnih posledic, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče, z odložitvijo ali zavrnitvijo družinskega zakonika pa bi nastala še druga neskladja z ustavo, je pojasnila predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Andreja Črnak Meglič. Opozarja, da zakonik neskladnosti z ustavo na tem področju odpravlja, obenem pa odpravlja tudi pomanjkljivosti zakona o družinskih razmerjih. Vlagatelji zahteve za presojo ustavnosti pravijo še, da bi z morebitnim padcem referenduma lahko večina odrekla pravice manjšini. Oblikovali smo dovolj strokovnih argumentov, na podlagi katerih bo ustavno sodišče tehtalo različne ustavne pravice, je poudarila poslanka.

Minister za delo Ivan Svetlik je potrdil, da se stališča ter argumenti ministrstva glede možnosti referenduma skladajo z mnenjem vlagateljev zahteve za oceno ustavnosti. Kot je dejal, svobodo posameznikov razumejo tako, da je ta omejena le takrat, ko omejuje svobodo drugih. Toda zakonik izenačuje položaj vseh državljanov, ne glede na to, za kakšno obliko življenja se odločajo, ocenjuje Svetlik.

Zbiranje podpisov za referendum se začne v četrtek

Vodja iniciative za družino in pravice otrok, ki je organizator zbiranja podpisov za referendum, Aleš Primc verjame, da bodo v le dveh dneh uspeli zbrati veliko podpisov za referendum. Podpise bodo začeli zbirati v četrtek, po napovedih Primca na vseh upravnih enotah. O številu podpisov sicer sedaj ne želi govoriti.

Primc je poslancem in poslankam članom odbora danes predstavil sicer že znano stališče civilne iniciative za družino do zahteve za presojo ustavnosti referendumske pobude. Po oceni Primca gre za zelo slabo pripravljen dokument, ki ga bo iniciativa s svojim stališčem, ki ga bo poslala ustavnemu sodišču, "zlahka zavrnila", meni. V civilni iniciativi računajo na strokovno, korektno ter pošteno delo ustavnega sodišča. Kot je pojasnil Primc, so stranka v postopku, zato verjamejo, da jih bo ustavno sodišče povabilo, da svoje stališče tudi predstavijo.

Jabolko spora sta namreč že od javne predstavitve družinskega zakonika razširjena definicija družine in izenačevanje istospolnih partnerskih skupnosti s heteroseksualnimi pari. Po zakoniku istospolna partnerja skupaj ne bi mogla posvojiti otroka, bi pa lahko eden od njiju posvojil otroka drugega.

Pobuda za ustavno presojo referenduma razburila RKC

Odziv Komisije za Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci na torkovo novinarsko konferenco poslancev SD, Zares, LDS in nepovezanih poslancev o presoji ustavnosti referenduma proti Družinskemu zakoniku po mnenju stranke Zares dokazuje, da "se vrh RKC spušča v politični boj, tokrat proti pravicam otrok, ki ne živijo v tradicionalnih družinah, do urejenih razmer in urejenega starševstva in posredno proti ustavni ločitvi cerkve od države z argumenti, ki s pravicami vernih državljanov in katoličanov nimajo nič skupnega".

Pri tem dodajajo, da so prepričani, da je v Sloveniji vse več vernikov in katoličanov, ki se ne obremenjujejo z izrazito političnimi pozivi cerkvene oligarhije, k temu pa naj bi jih zlasti vodilo spoznanje, "da je taista oligarhija vpletena v finančne škandale tajkunskega formata, kot npr. v mariborski škofiji, ali v prikrivanje pedofilskih afer oziroma zlorab, v katere so vpleteni cerkveni predstavniki". Pri tem pa dodajajo, da je ustavna presoja, ki so jo predlagali, legitimna, ustavna in zakonita pobuda, o kateri se bo v petek glasovalo v državnem zboru.

Tajnik Komisije Pravičnost in mir Tadej Strehovec je včeraj v sporočilu, ki so ga posredovali s tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK) zapisal, da so katoličani v Katoliški Cerkvi "enakopravni državljani z vsemi državljanskimi pravicami", vključno s pravico, da se kot verska skupnost opredeljujejo do vrednote družine in morebitnega referenduma.

Trditve, da se Cerkev javno ne sme zavzemati za temeljne družinske vrednote, so po mnenju komisije tudi v nasprotju s 7. členom ustave, ki verskim skupnostim omogoča svobodno delovanje, in z 39. členom, ki omogoča svobodo izražanja vseh ljudi - tudi verujočih. Obenem v komisiji opozarjajo, da je "kršitev enakopravnosti oziroma poskus prikrajševanja Cerkva in drugih verskih skupnosti za svobodo govora in svobodo delovanja" v Sloveniji kaznivo dejanje.