Potem ko so testi nacionalnega veterinarskega inštituta pokazali, da je pet let stara krava iz Tiroseka v Zgornji Savinjski dolini zbolela za BSE, so bili rezultati potrjeni tudi v švicarskem laboratoriju. Franci But, minister za kmetijstvo pravi, da domači potrošniki niso zagnali paniko. Poraba je padla za približno 15 odstotkov. Na trgih nekdanje Jugoslavije pa so se ostro odzvali, saj so meje za slovensko goveje meso zaprli. Italijani pa še vedno zaupajo slovenskemu mesu.
Pojav BSE je v Veliki Britaniji in Nemčiji pomenil nacionalno katastrofo. V Veliki Britaniji so prvi primer norih krav odkrili že leta 1986. Na Otoku je za človeško različico bolezni norih krav do zdaj umrlo sto ljudi.
V Nemčiji so bolezen odkrili pred letom dni. Poraba govedine je padla za osemdeset odstotkov. Do zdaj je znanih 120 primerov bolezni.
Slovenska krava Breda, je po mnenju strokovnjakov tudi znanstveno zanimiv primer. Lastnik namreč trdi, da je nikdar ni krmil s kostno moko.
Zaradi varstva potrošnikov je od februarja vse govedo, starejše od 30 mesecev, po zakolu testirano na prisotnost BSE. Na Veterinarski upravi RS že nekaj časa tudi razmišljajo, da bi starostno mejo znižali na 24 mesecev. Velja tudi prepoved uporabe rizičnih delov goveda v prehrani ljudi. Mleko po dosedaj znanih podatkih ne predstavlja tveganja glede prenosa BSE.
Država je letos za ukrepe v zvezi z BSE namenila že več kot pet milijard tolarjev. Od tega polovico za izvozne spodbude kmetom, ostalo pa za uničevanje klavničnih odpadkov in obvezno testiranje živali. Na veterinarskem inštitutu trenutno opravijo 300 testov dnevno.
Bolezen BSE, je v mnogih pogledih še vedno uganka. Za prenos na človeka obstajajo posredni dokazi. Bolezen naj bi se pojavila zaradi vnosa okužene hrane oziroma beljakovin. Nova oblika Creutzfeldt jakobove bolezni se večinoma pojavlja pri mladih ljudeh s povprečno starostjo 29 let.
