Planincev, ki v gore zahajajo tudi v zimskem času, je v zadnjih letih vse več, zato je več tudi nesreč. Da bi jih preprečili, morajo obiskovalci gora nujno upoštevati pravila varnega gibanja in poskrbeti za ustrezno opremljenost, so poudarili Planinska zveza Slovenije (PZS), gorski reševalci in policija. Vzrok za največ nesreč je še vedno zdrs.
Čeprav se največ nesreč v gorah zgodi julija, avgusta in septembra, je še posebej v zadnjih letih nesreč veliko tudi pozimi, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Igor Potočnik. Glavni vzroki zanje so zdrs, nepoznavanje terena in slaba telesna pripravljenost.
Kot je pojasnil policist gorske enote policije Martin Drnovšek, so letos izvedli 143 helikopterskih reševanj, lani 116, leta 2014 pa le 75, kar po njegovih besedah kaže na zaskrbljujoč trend. Obiskovalci gora so vse bolje opremljeni, a je še vedno preveč takšnih, ki opremi posvečajo premalo pozornosti, je opozoril. Da bi stanje izboljšali, so policisti s sodelavci letos v slovenskih gorah izvedli 18 preventivnih akcij.
Ni dovolj zgolj oprema, pač pa jo je potrebno znati tudi uporabljati
Strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi je poudaril, da so lahko razmere v gorah povsem zimske tudi tedaj, ko narava v nižjih predelih kaže drugačno podobo. Ne glede na količino snega mora obiskovalec gora v zimskem času tako imeti s seboj lavinsko žolno, sondo in lopato. Življenje lahko v primeru plazu reši tudi nahrbtnik z zračno blazino, a vsa oprema po Šerkezijevih besedah ni veliko vredna, če je imetnik ne zna uporabljati.
Na to je opozoril tudi predsednik komisije za reševanje iz plazov pri GRZS Klemen Volontar, ki je povedal, da so tudi letos za obiskovalce gora pripravili več usposabljanj, na katerih bodo lahko v praksi spoznali pravila varnega gibanja v gorah in uporabo opreme. Kot je poudaril, pa tovrstna prizadevanja pristojnih služb niso zares učinkovita, če ne dobijo povratnih informacij.
Tako so med drugim pripravili anketo o snežnih plazovih, s katero so preverjali znanje, opremljenost in izkušnje posameznikov. Rezultati so po Volontarjevih besedah koristni, a bi si jih želeli še več.
Zavetje lahko planinci najdejo tudi v planinskih postojankah, ki pa so po opozorilih načelnika gospodarske komisije PZS Janka Rabiča v zimskem času v nekaterih primerih zaprte. Kot je poudaril, je ključno sprotno informiranje o odpiralnem času posameznih postojank. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS.
Generalni sekretar PZS Matej Planko je spomnil na pomen ustreznega zavarovanja, brez katerega je lahko še posebej v tujini reševanje zelo drago. Obiskovalci gora ga lahko pridobijo tudi s članstvom v PZS, je pojasnil Planko.
Planinci lahko varnostne napotke in druge informacije sicer pridobijo na spletnih straneh PZS, na voljo pa so jim tudi različne zloženke in drugo gradivo. Kot so poudarili udeleženci konference, je treba biti pri informiranju prek družbenih omrežij zelo previden, saj so lahko tamkajšnje informacije zavajajoče ali celo napačne.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.