Minister Keber je o reformi že velikokrat govoril, vendar v pisni obliki za sedaj še ne obstaja. Mnogi pa prav zato dvomijo, da gre za kaj več kot le prazne obljube. Konrad Kuštrin, predsednik zdravniškega sindikata Fides, pravi, da "zdravstveni minister precej govori o zdravstveni reformi. Že decembra jim je na skupščini sindikata obljubil, da jim jo bo predstavil. Kuštrin tako misli, da reforma sploh ne obstaja in da je za njo prepozno, ker bi morali ministru Kebru zaupati tisti, ki naj bi jo izvajali; torej zdravniki." Marko Bitenc, predsednik Zdravniške zbornice, pravi, da ministru ne zaupajo, da bo do teh reform pravočasno prišlo. Menijo namreč, da je ob koncu mandata čas, ko naj bi reforme zaključevali, ne pa jih šele začenjali.
Lučka Boehm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je mnenja, da bodo oni najbolj občutljivi, če bo v reformi predlagano črtanje ali pa zmanjševanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, se pravi, da določene pravice ne bi bile več zavarovane in bi jih morali samoplačniško pokrivati.
Ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pa pomeni, da se bo del doplačila tega zavarovanja prenesel na obvezno zavarovanje. Denar pa naj bi se po novi reformi razporejal za tiste zdravstvene storitve, ki jih ljudje najbolj potrebujemo. Poleg tega naj bi zagotavljal še boljšo kakovost. Boehmova še dodaja, da naj bi se dostopnost do zdravstvenih storitev izboljšala, čakalne vrste pa verjetno bodo vedno, ker je vedno premalo denarja. Vendar bi se, kot pravi Bitenc dalo urediti vsaj sprejemljive čakalne dobe, a ne na koncu mandata, kot to po njegovem počne minister.
Čakalne dobe predstavljajo eno večjih težav v zdravstvu
Število bolnikov narašča, denarja pa je v zdravstvu premalo. Kljub temu so ponekod čakanje na nekatere operativne posege uspeli skrajšati. Na operacijo sive mrene, na primer, je treba čakati poldrugo leto, na operacijo kolka na Ortopedski kliniki tri leta, čakalna doba za operacijo vseh vrst kil je več kot dve leti, za operacijo žolčnih kamnov je potrebno čakati 2 leti in pol, na odprtem srcu vas bodo operirali v roku dveh let, na operacijo golše denimo pa boste čakali 6 let.
Na ortopediji v zadnjih letih večji problem predstavlja operacija zamenjave bolnega z umetnim sklepom. Čakalna doba za umetni kolk je 3 leta. Prof. dr. Vinko Pavlovčič, predstojnik Ortopedske klinike, je povedal, "da operirajo 400 bolnikov, ki jim vstavijo umetni sklep. Če ne bi nihče več prihajal, bi lahko čakajoče operirali v naslednjih treh letih, ker pa je kandidatov vedno več, ni druge rešitve kot razširitev njihovega dela."
Z razširitvijo dejavnosti in tudi novo lokacijo so čakalne dobe v zadnjih letih v okviru pričakovanega na očesni kliniki. Najdalj je še vedno treba čakati na operacijo katarakte oziroma sive mrene in sicer leto in pol. Doc. dr. Brigita Drnovšek, predstojnica Očesne klinike, je pojasnila, da se je na solzne poti prej čakalo do dve leti, tudi tri leta, sedaj pa le nekaj mesecev, vitroretinalni posegi prej leto in pol, zdaj do 3 mesece. Poudarja tudi, da za nujne primere čakalne dobe ni, se pravi za tumorje, za nujne vitroretinalne posege itd…
Na oddelku za urologijo v Kliničnem centru, kjer ima petina bolnikov rakavo obolenje, so na primer razvrstili bolnike v skupine - glede na nujnost posega. Prof. dr. Bojan Tršinar, predstojnik kirurških strok Klinični center Ljubljana, pravi, da "so to bolniki, ki krvavijo zaradi raka na sečnem mehurju, ti bolniki so relativno hitro sprejeti. Problem pa nastane z bolnikih, ki imajo raka na ledvici, ti čakajo dva meseca, in bolniki z operabilnim rakom na prostati, ki čakajo tudi do 4 mesece."
Dejstvo je, da je bolnikov povsod preveč. Zdravstvena zavarovalnica pa, kar zadeva operativne posege, vsakemu kliničnemu oddelku odobri točno število posegov in nič več. Načrtovane posege je zato ponekod treba zmanjševati, kar pa spet takoj pomeni daljše čakalne dobe.
DUŠAN KEBER: ZDRAVSTVENA REFORMA JE ŽE PRIPRAVLJENA
Kot smo videli, je največji problem denar. Čakalne dobe bi se skrajšale, če bi zavarovalnica odobrila oziroma plačala več posegov. Kako se boste lotili tega problema?
Ne morem zanikati, da bi res potrebovali več denarja, vendar bi bilo tudi narobe, če bi govorili, da je samo denar tisti. Številne države imajo bistveno več denarja kot mi, pa niso na nič boljšem kot mi. Potrebno je še marsikaj drugega in z reformo želimo ob enaki količini denarja kljub vsemu povečati učinkovitost, solidarnost, dostopnost do zdravnika, kakovost storitev in še marsikaj. Z učinkovitim delom pa seveda nameravamo tudi prihraniti nekaj milijard, kakšnih deset, dvajset milijard, s katerimi bi bodisi zmanjšali izgube v zdravstvu ali pa povečali dostopnost pacientov.
O zdravstveni reformi ste že večkrat govorili. Ali že obstaja v pisni obliki in kdaj jo boste predstavili zdravnikom, ki pa vam ne zaupajo, da bo do te reforme prišlo?
Najprej smo morali leto in pol tega mandata porabiti, da smo tistim, ki so menili, da reforma sploh ni potrebna, dokazati, da je reforma potrebna. Ta čas, ko vsi ti isti, ki so še pred kratkim govorili, da ni potrebna, da je to izmišljotina ministra, ta čas pričakujejo reformo, kot da bi jo prinesel vsak minister s seboj v torbi. Mi smo pripravili t.i. belo knjigo kot podlago za reformo, že obstaja in javnosti jo bomo predstavili v prvem ali najkasneje v drugem tednu junija. Torej, reforma je pripravljena in podlaga za zakonske spremembe, ki jih bomo predložili parlamentu, po možnosti jeseni, tudi.
Z reformami želite rešiti vrsto nezadovoljstev v recimo temu trikotniku zdravniki - bolniki - zavarovalnica, kar je vsekakor izjemno zahtevna naloga. Kaj bodo denimo z reformo pridobili bolniki?
Državljani bodo bolj pravično plačevali za zdravstvo. Medtem ko so bile te premije prostovoljnega zavarovanja sedaj vse enake in so močno prizadele najrevnejše, bodo po našem predlogu tisti z najnižjo pokojnino po novem prihranili skoraj eno celo pokojnino na leto, toliko manj bodo plačevali, enako delavci z najnižjo plačo bodo prihranili pol neto plače na leto, seveda pa bodo bolj obremenjeni bogatejši. Torej solidarnost je že ena stvar in pa prihranek denarja, ki se bo moral pokazati pri tej učinkovitosti, ki bo skrajšala čakalne dobe. Naj uporabim primer sive mrene: še pred tremi leti je bila čakalna doba tri leta. Pred tremi leti smo opravljali 3000 operacij, danes jih delamo 9000. To pomeni, da nekaj se spreminja. Na vsak način menimo, da bomo z drugačno postavitvijo prednosti prioritet, tako da bodo tiste operacije, ki so res najbolj nujne, prišle ne samo prve na vrsto, ampak tudi v večji količini, nekatere manj nujne pa mogoče malo kasneje. Denar bomo prerazporedili za bolnike, ki ga najbolj rabijo.
Vaši nasprotniki vam očitajo, da gre tako kot v primeru umetne oploditve samskih žensk, pa alkoholnega zakona za predvolilne poteze. Kaj pravite na to?
Za alkoholni zakon bi težko rekel, da je bila predvolilna poteza, ker smo jo opravljali eno leto. Res pa je, da je reformo, soglašam s tistimi, ki trdijo, da jo je težko v predreformnem času izpeljati, vendar moj odgovor je, vsaj dve tretjini državljanov, tisti iz spodnje polovice socialnih slojev, bodo s to reformo bistveno pridobili in mi računamo, da bodo tisti državljani naši podporniki, tudi če bo to predvolilno obdobje.