Slovenija

Bo državna uprava prijaznejša?

Ljubljana, 17. 01. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Ali bo novi vladi uspelo narediti uradnike bolj prijazne do državljanov? Tudi o tem sta se pogovarjala varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek in minister za javno upravo Gregor Virant. Kar četrtina do polovica pritožb državljanov, ki romajo k varuhu človekovih pravic, se namreč nanaša ravno na javno upravo.

Slovenska državljanka muslimanske veroizpovedi je zaprosila za izdajo vozniškega dovoljenja; priložila je fotografijo, na kateri je imela naglavno ruto. Na upravni enoti so njeno prošnjo zavrnili, čeprav so ji pred tem že izdali potni list s fotografijo, na kateri je prav tako imela naglavno ruto. Pritožila se je varuhu človekovih pravic in po posredovanju so na upravni enoti izdali vozniško dovoljenje. Kot se je izkazalo, so bila pravila glede fotografij za različne uradne listine med seboj neusklajena.

Bo javna uprava postala prijaznejša?
Bo javna uprava postala prijaznejša? FOTO: 24ur.com

Da morajo biti vsi ljudje, ne glede na razlike, povsod, torej tudi pred uradniškimi okenci, obravnavani enako, opozarja tudi brezplačen oglas varuha človekovih pravic, ki prikazuje posameznika, ki ne more registrirati avtomobila, ker na uradu ne sprejemajo strank z velikimi ušesi. Kot pravi Matjaž Hanžek, oglas ni meril zgolj na uradnike in uradniška okenca. "Država in njeni uradniki so prvi, ki morajo spoštovati nediskriminacijo različnih ljudi," poudarja ombudsman.

Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic
Matjaž Hanžek, varuh človekovih pravic FOTO: POP TV

Varuhu človekovih pravic se ljudje najpogosteje pritožujejo zaradi neprijaznosti uradnikov in uslužbencev, zaradi zaostankov v upravnih postopkih in zaradi tekanja od okenca do okenca s podatki, ki bi jih morali zbrati uslužbenci sami.

Varuh človekovih pravic stavi predvsem na to, da bo ministrstvo za javno upravo koordiniralo druga ministrstva. Po njegovih besedah so namreč vedno imeli težave, kadar so predlagali besedilo zakona, ki se je tikal dveh ali več ministrstev, saj nikoli ni hotel biti nihče odgovoren.

Varuh se bo srečal še z ostalimi ministri iz nove vlade, naslednji teden pa se bo pogovoril še s predsednikov vlade Janezom Janšo.

Virant: 'Za prijaznejšo upravo je moč storiti marsikaj'

Minister Virant v studiu 24 UR (Foto: POP TV)
Minister Virant v studiu 24 UR (Foto: POP TV) FOTO: POP TV
"Že dve leti je v veljavi pravilo, da noben uradnik ne sme poslati stranke po nek podatkem, o katerem država že hrani uradno evidenco. Se pravi, da ne sme pošiljati stranke k novemu okencu za te podatke," je povedal minister Gregor Virant.

Program odprave administrativnih ovir in program za prijazno državno upravo sta ena glavnih poudarkov nove vlade, pravi minister za javno upravo Gregor Virant, ki je bil gost v oddaji 24 UR. "Na tem področju se da storiti marsikaj," pravi. Tako pravi, da se je že uveljavilo ocenjevanje prijaznosti državnih uradnikov na upravnih enotah, z anketiranjem uporabnikov uslug upravnih enot. In od ocene, zbrane v anketi je odvisno tudi ocena uspešnosti upravne enote, s tem pa tudi njegova plača. "Že dve leti je v veljavi pravilo, da noben uradnik ne sme poslati stranke po nek podatkem, o katerem država že hrani uradno evidenco. Se pravi, da ne sme pošiljati stranke k novemu okencu za te podatke," je med drugim povedal minister Virant.

Doslej največja menjava kadrov v vladi

Gregor Virant, minister za javno upravo
Gregor Virant, minister za javno upravo FOTO: POP TV

Uradniški svet je sprožil postopke za doslej največjo menjavo kadrov v vladi. Dosedanje državne sekretarje na ministrstvih bo z reformo državne uprave zamenjalo več kot 60 direktorjev direktoratov. Ti naj bi bili v primerjavi z dosedanjimi državnimi sekretarji predvsem strokovnjaki na svojih področjih, čeprav bo končna izbira najbrž vendarle politična.

Vsak minister ima lahko po novem največ enega državnega sekretarja, ki je tudi njegov namestnik. Prej jih je lahko imel več, področja, ki so jih pokrivali, pa bodo v skladu z reformo prevzeli direktorji direktoratov. Največ jih bo delovalo na finančnem ministrstvu – šest.

Končno besedo ima minister

Strokovnost kandidatov ocenjuje Uradniški svet. Končno besedo pri izbiri med tistimi, ki bodo prišli skozi sito sveta, pa bo imel njihov šef, minister torej. Za zdaj vodijo direktorate večinoma vršilci dolžnosti, ki so nekdanji državni sekretarji ali pa strokovni sodelavci z ministrstev. Načeloma drugačna politična pripadnost ni ovira, da bi se prijavili na razpis za direktorja direktorata, vprašanje pa je, ali jih bo minister izbral. Kot pravi predsedsnica Uradniškega sveta Štefka Korade Purg , se lahko na natečaje, objavljene v Uradnem listu ali dnevnem časopisju, prijavi vsakdo, ki izpolnjuje razpisne pogoje.

Med drugim morajo imeti vsaj enajst let delovnih izkušenj, njihova plača pa bo približno enaka tisti, ki so jo imeli državni sekretarji - med 500 in 600 tisoč tolarjev neto.

Ni razpisa za še šest direktorjev

Za 54 direktorjev direktoratov je postopek že stekel, za šest mest pa lastnika stolčka sploh še niso začeli iskati. "Ministrstva, ki se delijo ali pa sprejemajo druga delovna področja, morajo pripraviti ustrezno notranjo organizacijo in sistematizacijo delovnih mest, to pa je podlaga za predlog Uradniškemu svetu, da pripravi besedilo in določi posebno natečajno komisijo za posamezen direktorat," pravi Korade Purgova.

Prejšnja vlada je še pred volitvami izbrala in imenovala tri direktorje: Antona Žuniča v Direktoratu za zakladništvo, Đorđeta Žebeljana v Direktoratu za energijo in Radovana Tavzesa v Direktoratu za okolje. Potezo je sedanji minister za javno upravo Gregor Virant kritiziral, češ da so prejšnji ministri s to potezo zagotovili službe svojim, zdaj že nekdanjim državnim sekretarjem – direktorja direktorata je namreč možno odpustiti prej kot v petih letih le ob mastni odškodnini. A so mu odgovarjali, da je strokovno usposobljenost kandidatov tako in tako preverjal Uradniški svet.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20