Bili so na robu izumrtja ...

Nova raziskava, ki je bila objavljena v prestižni znanstveni reviji Science in združuje znanje strokovnjakov iz 26 evropskih držav, vključno s Slovenijo, je pokazala, da kar na tretjini ozemlja Evrope živi vsaj ena vrsta velikih zveri. Po 2. svetovni vojni so bili namreč medvedi, volkovi, risi in rosomahi (predstavnik kun) na robu izumrtja, je sporočil Miha Krofel z Biotehniške fakultete. To jasno dokazuje, da je sobivanje ljudi in zveri mogoče tudi v tako gosto poseljenem območju kot je Evropa, so še zapisali avtorji raziskave.

Rezultati nove raziskave, pri kateri so sodelovali tudi slovenski raziskovalci z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so jasno pokazali, da lahko vrste velikih zveri preživijo tudi v gozdno-kulturni krajini z zmernimi gostotami ljudi. Danes tako živi v Evropi (brez Ukrajine, Belorusije in Rusije):

- 17.000 rjavih medvedov v 22 državah (od tega 400-500 v Sloveniji)
- 12.000 volkov v 28 državah (od tega 45-55 v Sloveniji)
- 9.000 evrazijskih risov v 23 državah (od tega 10-15 v Sloveniji)
- 1.250 rosomahov (predstavnikov kun) v 3 državah Fenoskandije
- površina Evrope, kjer živi vsaj en predstavnik velikih zveri, meri 1.529.800 km2 (oz. okoli tretjina Evrope), vsaj tri vrste živijo na območju 593.800 km2 (oz. okoli devetina Evrope).

Kot je v sporočilu za javnost izpostavil Krofel, je sobivanje s človekom edina možnost za preživetje velikih zveri v Evropi, vključno s Slovenijo. V Evropi je namreč možnosti za ustanavljanje velikih narodnih parkov in rezervatov majhna, obstoječi rezervati pa večinoma ne nudijo dovolj prostora niti nekaj živalim. Življenjski prostor že enega medveda, rosomaha, risa ali volka lahko namreč meri po več sto do več tisoč kvadratnih kilometrov.

Čeprav je sedanja številčnost in območje razširjenosti velikih zveri v Evropi še vedno bistveno manjša od prvotne in nekatere populacije tudi izumirajo (npr. risi v Sloveniji in na Hrvaškem), gre za velik uspeh, so še zapisali v reviji. Dodatno je k ohranitvi velikih zveri pripomoglo tudi izboljšanje stanja velikih prostoživečih rastlinojedcev in povečanje gozdnatosti v zadnjih 100 letih. Še pomembnejša pa je bila naraščajoča naravovarstvena zavest vključno z vzpostavitvijo številnih naravovarstvenih gibanj.

Čeprav je v splošnem odnos Evropejcev do velikih zveri pozitiven, to ne pomeni, da gre za povsem mirno sobivanje. Pogosto prihaja tudi do konfliktov, kot so na primer škode zaradi napadov na domače živali. Največje težave pogosto nastajajo v območjih, kjer so bile velike zveri v preteklosti iztrebljene in so zato ljudje izgubili znanja, kako z njimi sobivati ter kako uspešno obvarovati svoje imetje. Nekatere vrste, najpogosteje volkove, se ponekod uporabljajo tudi kot simbol v širših političnih in socialnih trenjih med podeželjem in mestnimi prebivalci.

Za preprečevanje konfliktov so ključni ukrepi, kot so zaščita živine z nočnimi ogradami, elektro-mrežami, pastirskimi psi in pastirji. Takšna kombinacija tradicionalnih in modernih pristopov danes marsikje po Evropi bistveno olajša sobivanje ljudi in živali.