Bešič Loredan zavrnil očitke o krčenju mreže nujne medicinske pomoči

Po predlogu, ki ga je pripravila delovna skupina, bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov v mreži nujne medicinske pomoči. V vseh zdravstvenih domovih bi bile od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči in čez vikende torej ukinjene.

Predlog je v minulih dneh naletel na številne kritike, predvsem v nekaterih občinah in zdravstvenih domovih. V Skupnosti občin Slovenije na primer navajajo, da bi po predlogu urgentne ambulante izgubili v skoraj 30 občinah. Napovedali so tudi uporabo vseh razpoložljivih pravnih sredstev, da to preprečijo.

A minister za zdravje miri. Kot je poudaril na današnji novinarski konferenci, gre za delovni dokument, ki so ga konec januarja predstavili strokovnim deležnikom in "ni bil mišljen za širšo javnost". Po njegovih besedah je dokument v roke dobila direktorica enega od zdravstvenih domov, ki je blizu opozicijski SDS in ga je nato posredovala vsem ostalim direktorjem in županom. Na ministrstvu bodo, če bodo dobili objektivno sled, to tudi prijavili ustreznim organom, "saj da gre za posredovanje nečesa, kar ni bilo nikoli uradno".

Ob tem napoveduje, da bodo s stroko, in sicer družinskimi in urgentnimi zdravniki ter primarno in sekundarno ravnjo, uskladili predlog reorganizacije mreže. Jasno sliko, kako naj bi bila videti reorganizirana mreža, minister napoveduje do konca januarja. Zatrdil je še, da bo vsak prebivalec Slovenije imel dostop do storitev nujne medicinske pomoči in obravnave v dežurni službi, ki morajo biti kakovostne in strokovno ustrezne.

Spremembe so po njegovi oceni sicer nujne, saj med drugim nekateri zdravstveni domovi ne zmorejo več zagotavljati neprekinjenega zdravstvenega varstva. "S tem se moramo hitro soočiti, preden se nam celotna zadeva v letu 2023 do jeseni sesuje," je opozoril.

Z reorganizacijo, ki naj bi zaživela z letom 2024, želijo urediti delo v ambulanti družinskega zdravnika in delo v ambulanti dežurne službe. Prav tako želijo poenotiti delo v vseh urgentnih centrih, ki se zdaj po državi razlikuje.

Ob tem je minister spomnil, da so bili urgentni centri ob projektiranju oblikovani za občutno manjše število obravnav, kot jih morajo opraviti danes. Vse službe nujne medicinske pomoči bolnika sicer oskrbijo, a ga nato na nadaljnjo obravnavno odpeljejo v urgentni center. To bi na ministrstvu reševali s satelitskimi urgentnimi centri z zdravniki in ustrezno opremo, ki bi poskrbeli za bolnike. Zaradi tega ocenjujejo, da bo priliv na urgentne centre manjši, da bodo lahko res zadolženi za nujna stanja in reševanje življenj. Večina, 65 odstotkov obravnav v urgentnih centrih, danes namreč ni nujnih, je dejal Bešič Loredan.

Predlog reorganizacije nujne medicinske pomoči je ob današnjem ogledu prostorov diagnostično-terapevtskega servisa komentiral tudi v. d. generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Jug. Meni, da bi bila ocena, kaj bi zapiranje pomenilo, preuranjena. "Urgenca ne more biti kraj, kjer se rešuje zdravstveni sistem," je prepričan. Zato pričakuje druge rešitve. "Urgenca bo vedno sprejela vsakega bolnika, zagotovo pa ne more sprejeti vseh bolnikov iz Slovenije," je opozoril Jug.

Bešič Loredan ni zadovoljen z vodenjem ljubljanskega zdravstvenega doma

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ni zadovoljen z vodenjem ZD Ljubljana, ki ga je nedavno zapustilo več družinskih zdravnikov. Poudaril je, da so za urejanje primarnega zdravstva odgovorne občine. "Upam, da se ljubljanski župan in direktorica zdravstvenega doma zavedata poslanstva, ki ga imata," je dejal na novinarski konferenci.

Je pa minister optimist glede prenosa izvajanja nujne medicinske pomoči z Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana na Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kar so se dogovorili sredi novembra. Po njegovi oceni bo ureditev zaključena konec leta in bo zaživela januarja.

V začetku naslednjega leta Bešič Loredan napoveduje tudi iskanje "skupnega jezika" z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Ta je na današnji redni novinarski konferenci sicer pojasnil, da na občini iščejo načine, kako zmanjšati obremenitve družinskih zdravnikov, med drugim, da bi vsak zdravnik lahko imel okoli 1300 opredeljenih pacientov.

Med rešitvami, kako privabiti zdravnike v prestolnico, je Janković navedel stanovanja, ki so že zdaj predvidena možnost v ZD Ljubljana, išče pa se rešitve še za njihove družine. En zdravnik naj bi prišel z družino v Ljubljano z Dolenjske, dva iz tujine, je še navedel.

Na ministrstvu pa so v luči reševanja problematike pomanjkanja družinskih zdravnikov že začeli pogovore s študentskim in železniškim zdravstvenim domom. Ustrezne, tudi zakonodajne rešitve, ki bodo urejale delo zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica ni občina, Bešič Loredan napoveduje v januarju. Ob tem je zagotovil, da zaradi načrtovanih sprememb nihče od že opredeljenih pacientov v omenjenih zdravstvenih domovih ne bo izgubil zdravnika.

Minister je danes komentiral še nekatere druge aktualne zadeve. Zanikal je, da naj bi Miloš Njegoslav Milović, ki se ukvarja s poslovnim in varnostnim svetovanjem, preverjal, kam domnevno odtekajo informacije z ministrstva za zdravje. Z njim se je sicer poleti pogovarjal o varnosti na splošno, po svetovanju pa so se iz varnostnih razlogov odločili preseliti ministrovo pisarno. Ministrstvo za zdravje Miloviću svetovanja ni plačalo, prav tako z njim nima sklenjene nobene pogodbe, je zatrdil minister. Milović je sicer, kot je po poročanju medijev razbrati iz poročila v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, sodeloval tudi pri odločitvah, povezanih z varovanjem predsednika vlade.

V pričakovanju podrobnosti o stavki, ki jo je za januar napovedal zdravniški sindikat Fides, je minister napovedal, da bo vlada uradno na stavkovne zahteve odgovorila, ko jih bo prejela. Po informacijah STA bo o tem v sredo razpravljalo predsedstvo Fidesa. Po ministrovih besedah je sicer "precej nenavadno, da stavka nekdo, ki se mu plača veča".

Izhodišča za pogajanja o napovedanih stebrih za posamezne skupine znotraj enotnega plačnega sistema so trenutno v usklajevanju med ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za finance. Ali bo vlada o njih odločala še letos, minister ne more napovedovati, zatrdil pa je, da bodo takoj po 9. januarju začeli intenzivna pogajanja z vsemi sindikati.

V začetku leta je pričakovati tudi predstavitev dokumenta o stanju v zdravstvu, ki bo tudi podlaga za pripravo zdravstvene reforme, je še napovedal Bešič Loredan.