FOTO&VIDEO: Bi pomagal zadrževalnik vode?

Na Ljubljanskem barju voda odteka počasi. Vodostaj Ljubljanice v Mostah je trenutno 264 cm in je v zadnjih 12 urah upadel za 7 cm. Vodostaj na v. p. Moste upada že 74 ur in se je ob tem znižal za 44 cm. Upadanje Ljubljanice in odtok vod iz poplavnih površin je upočasnjeno zaradi velikega dotoka voda iz kraškega zaledja in dvigovanja gladine podtalnice. Strokovnjaki menijo, da se bo voda na območju zadrževala še od 24 do 48 ur. Meteorologi pa napovedujejo nove padavine, ki naj bi območje zajele v petek popoldne.

Vodja oddelka za hidrološke prognoze na Agenciji za okolje (Arso) Janez Polajnar je pojasnil, da Ljubljanica počasi upada, od tega pa je tudi odvisno, kako hitro bo voda odtekala z Barja. Tista, ki se zadržuje v t. i. kasetah (je zajezena), pa bo odtekala precej počasneje. "Pričakujemo, da se bo Ljubljanica v naslednjih 24 do 36 urah vrnila na tisto raven, ko se začnejo prva razlivanja na Ljubljanskem barju. To pomeni, da bo v tem času sposobna sprejeti vodo z Barja, razen na tistih delih, kjer je ta voda zajezena," je pojasnil Polajnar. Na vprašanje, kako dolgo se bo voda zadrževala na tistih predelih, pa je povedal, da je zaradi umetnih vplivov to težko napovedati. "Po naravni poti z naravnim odtokom bi morala večina te vode odteči oziroma bi jo lahko Ljubljanica sprejela v naslednjih 36 urah," je dodal.

Poplavljene površine se lahko obnovijo

A vremenoslovci napovedujejo nove padavine na območju Dolenjskega in Notranjskega krasa, kjer naj bi po trenutnih napovedih zapadlo okoli 50 litrov na kvadratni meter. Problem je v tem, da je kraško podzemlje povsem zasičeno z vodo, zato dodatne vode ne bo več bistveno sprejelo vase in bo voda spet odtekla v kraška polja, kakršno je tudi Ljubljansko barje. "Lahko se zgodi, da se bodo poplavljene površine spet nekoliko obnovile. Najverjetneje ne do te mere kot sedaj," sklene Polajnar. Pri tem je opozoril, da bo upadanje voda zaradi novih padavin počasnejše. Natančne napovedi padavin bodo imeli meteorologi jutri in če bo potrebno, bodo hidrologi jutri izdali novo opozorilo pred poplavami, pravi Polajnar.

S prekopavanjem ne bi dosegli veliko

Robert Kus, načelnik oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL, pravi, da so danes zjutraj za prebivalce na ogroženem območju organizirali prevoz do trgovin. Življenje jim poskušajo urediti, kolikor je mogoče.

Skupaj s Kusom in tudi s strokovnjakom na področju vodnega gospodarstva Rokom Fazarincem ter domačinom Andrejem Vidmarjem si je stanje na Barju zjutraj ogledal še ljubljanski župan Zoran Janković. Pozneje so se sestali tudi z okoljskim ministrom Rokom Žarnićem. Razpravljali so o morebitnih ukrepih, če se ta konec tedna ponovi deževje v tej meri, da bi lahko reke zopet poplavljale. Sklenili so, da je prekop za obstoječe stanje nesmiseln.

Kot trdi Janković, bi včeraj zvečer s prekopavanjem ceste lahko dosegli, da bi se gladina naplavljene vode znižala za največ pet centimetrov, če pa bi to storili danes, ne bi pridobili niti toliko. Meni tudi, da je koordinacija trajala predolgo in je bila prepozna. "Ne smemo reševati ene hiše, s tem pa potopiti drugo," je dodal. Za konec tedna je napovedano, da naj bi zapadla le šestina vode s preteklega konca tedna, zato naj ne bi bilo večje nevarnosti.

Ko so si ogledali območje, so ugotovili, da je bila razlika v višini gladine vode na eni in na drugi strani ceste, ki naj bi jo prebili, le 10 centimetrov, še včeraj pa je znašala 30 centimetrov. Napovedali so, da bodo od Ljubljanice navzgor očistili dva potoka, da bi s tem pospešili pretok vode v Ljubljanico. Razmišljajo tudi o odprtju obstoječih kanalov, a jih morajo najprej poiskati in ugotoviti, ali bi morda njihovo odprtje škodilo drugim hišam. Župan ob tem svari: "Vsako tako odpiranje ima smisel samo pod pogojem, če se pomaga zgornjim hišam ob Ižanski cesti, pa se ne naredi škode spodnjim hišam." Ena od zamisli naj bi bila tudi postavitev lopute, ki bi dovoljevala pretok Iške čez Ižansko cesto, kar bi bilo po Jankovićevem mnenju zelo hitro izvedljivo.

Sinoči spor glede prekopavanja ceste

Potem ko je stroka v torek predlagala rešitev, da bi del Ižanske ceste proti Črni vasi prebili in tako omogočili odtekanje vode z najbolj poplavljenega dela v tem naselju, se je vnel spor. Skupina prebivalcev iz Lip, ki se boji, da bi to povzročilo še večje poplave pri njih, se je namreč uprla. Lokalna civilna zaščita naj bi nato ukrep preklicala.

Nato se je uprla še druga skupina z najbolj prizadetega dela. "Če ne bodo ukrepali pristojni, bomo ukrepali sami," grozijo. Na kraj je odšla tudi policija, saj se je tam po besedah tiskovnega predstavnika zbralo vsaj 150 ljudi. Shod je sicer potekal mirno. Obravnavali so le eno kaznivo dejanje, ko je eden od udeležencev shoda nekomu poškodoval fotoaparat in tako povzročil za okoli 800 evrov škode.

'Morali bi zgraditi zadrževalnik vode'

Strokovnjaki že leta opozarjajo, da bi na območju Dobrove pri Ljubljani moral stati 4-metrski nasip, ki bi rešil velik del Ljubljane, vsaj Vič. A Dobrovci in Polhograjčani so prek referenduma izglasovali, da nasipa ne želijo, ker naj bi jim ta povzročil veliko škodo.

"Pred 84 leti je bil JZ del Ljubljane poplavljen. Vsi župani so vedeli, da je ta del Ljubljane ogrožen in so kljub temu spodbujali gradnjo na tem področju. Vedeli so, da bi bilo treba narediti zadrževalnike, pred leti so bili dokumenti na ministrstvu pripravljeni, a se lokalne skupnosti z njimi niso strinjale,“ je za oddajo SVET na Kanalu A pojasnil Žarnić.

Na vprašanje, zakaj država ni ukrepala na lastno pest, je odgovoril Ervin Vivoda z ministrstva za okolje: "Gre za poseg v suverene pravice tako posameznikov kot lokalnih skupnosti, zato si država ukrepanja na lastno pest ni privoščila. Vendar vse kaže, glede na to, da se intenziteta teh naravnih pojavov povečuje – Slovenija je s svojo lego zelo podvržena vsem vrstam naravnega ogrožanja, ne samo poplavam – da bo potrebno tak ukrep sprejeti.“

Kot pravi Žarnić, je treba najprej pogledati, kaj se da storiti pri obstoječi zakonodaji, šele potem iti naprej kar se da hitro.

'Starogradnje so bile na suhem'

Župan Iga Janez Cimperman ideje o prekopu ni želel komentirati. Meni, da je to odločitev treba prepustiti strokovnjakom. Spomnil pa je, da so imeli njihovi občini nekoč že to razpravo in sam ni dovolil prekopavanja ceste.

Pojasnil je, da se je v iški občini stanje umirilo. "Vode so odtekle. Zanimivo je, da vsi govorijo samo o Gradaščici, ki poplavlja Ljubljansko barje, in še o nekem grabnu, nihče pa ne omeni Iške," pravi župan. Pojasnjuje, da reka izvira pod Blokami, Cajnarji, Lužarji in prinese ogromne količine vode. "Praktično smo imeli zalite vse podkrimske vasi, Iška, Iška vas delno, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Brest in Matena. Prišla je res izjemna količina vode in ta voda je prestopila bregove tudi mimo struge in naprej v Barje in seveda tudi v Črno vas proti Ljubljanici. Naredila je tudi pravi masaker na vodnih pragovih. Podrla je v glavnem vse. Je pa res, da je hitro odtekla," govori Cimperman in pri tem navede podatek, da je v občini poplavljenih 356 stanovanjskih objektov.

"Ko sem se v ponedeljek zjutraj peljal po Ižanski cesti, so bile vse stare gradnje na suhem, nova gradnja pa je bila vsa v vodi. Ljudje očitno ne upoštevajo staroselcev. A moram priznati, da tudi sam nisem verjel, da bo prišlo do take vodne ujme," je sklenil.

Prijava škode v Ljubljani

Ljubljančani morajo škodo prijaviti na spletni strani, lahko pa to storijo tudi po telefonu ali elektronski pošti ter tudi na sedežih četrtnih skupnosti.

Naslovi četrtnih skupnosti, kjer zbirajo prijave škode:

- ČS Vič, Tbilisjska 22a, 1000 Ljubljana, tel: 01/256-37-29, fax: 01/257-65-16, e-naslov: mol.vic@ljubljana.si
- ČS Rožnik, Viška cesta 38, 1000 Ljubljana, tel: 01/256-23-12, fax: 01/256-23-13, e-naslov: mol.roznik@ljubljana.si
- ČS Rudnik, Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana, tel:01/428-03-45, fax: 01/427-33-07, e-naslov: mol.rudnik@ljubljana.si
- ČS Trnovo, Devinska 1b, 1000 Ljubljana, tel:01/429-16-13, fax:01/429-74-82, e-naslov: mol.trnovo@ljubljana.si
- ČS Golovec, Litijska cesta 38, 1000 Ljubljana, tel:01/548-02-82, fax.01/548-02-83, e-naslov: mol.golovec@ljubljana.si
- ČS Sostro, Cesta II. grupe odredov 43, 1000 Ljubljana, tel:01/542-86-21, fax:01/542-86-22, e-naslov: mol.sostro@ljubljana.si
- ČS Moste, Ob Ljubljanici 36a, 1000 Ljubljana, tel:01/544-23-75, fax:01/544-23-76, e-naslov: mol.moste@ljubljana.si