Azbestni zakon potrjen

Poslanke in poslanci so z 49 glasovi za in 36 glasovi proti (navzočih je bilo 85 poslancev) podprli zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom. Zaradi odložilnega veta državnega sveta so morali o njem odločati znova, tokrat je bila za sprejetje zakona potrebna absolutna večina oziroma 46 poslanskih glasov.

Državni svet je sicer veto vložil zaradi domnevne neenakopravne obravnave azbestnih bolnikov, predlagatelj zakona, minister za delo Janez Drobnič, pa je vztrajal pri stališču, da zakon prinaša ustrezne rešitve za obolele zaradi azbesta.

Koalicijski poslanci iz vrst SDS, NSi in SLS so kljub pomislekom državnih svetnikov podprli zakon, saj menijo, da to problematiko rešuje bolj celovito kot stari zakon, medtem ko so bila v DeSUS mnenja glede ustreznosti zakona deljena. Glavna kritika zakona s strani opozicijskih LDS, SD in SNS pa je še vedno, da v zakon ni vključen vpliv azbesta na okoliške prebivalce.

Kaj predvideva zakon?

Zakon podeljuje določene pravice zaposlenim na delovnih mestih, kjer so bili izpostavljenih azbestu, in sicer v gospodarskih družbah, ki so se ukvarjale z izdelavo, predelavo, skladiščenjem ali odstranjevanjem azbesta oziroma azbestnih izdelkov. Za postopke sporazumevanja za izplačilo odškodnine in priznavanje pravice do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji pa predvideva imenovanje posebne medresorske komisije.

V zakonu so določeni najvišji zneski odškodnin za poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, pri čemer bo država krila 60 odstotkov, gospodarske družbe oziroma pravne naslednice teh družb pa 40 odstotkov. V primerih, ko gospodarska družba več ne obstaja ali bi bilo ogroženo njeno poslovanje, lahko država prevzame tudi večji del plačila. Pravico do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji lahko uveljavijo tisti azbestni bolniki, ki imajo priznan status invalida druge oziroma tretje kategorije zaradi poklicne bolezni po splošnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, dodatna pogoja sta najmanj 25 let pokojninske dobe in najmanj 50 let starosti.

Pomisleki državnega sveta

Državni svet je na azbestni zakon vložil veto, ker meni, da bi moral širše urejati azbestno problematiko v Sloveniji. Po mnenju svetnice Marte Turk rešuje zakon azbestno problematiko enostransko in ne tako domišljeno, kot bi jo lahko, če bi si zakonodajalec vzel več časa za pogovore, tako z zdravniško stroko kot z azbestnimi bolniki.

V zakonu ni upoštevana poravnava škode za uničeno zdravje prebivalcem, ki so v okolici azbestno cementne proizvodnje vdihavali azbest ali prišli z njim v neposreden stik, obolelim z azbestozo ne zagotavlja socialne varnosti in jim krči pravice, s tem tudi ustvarja razliko med obolelimi, ki so zboleli zaradi istega vzroka, ugotavlja Turkova. Prejšnji zakon je zagotavljal širše pravice tudi prebivalcem, ki so dejansko prebivali na območju, kjer se je predeloval azbest. Državni svet pa je zakon zavrnil soglasno tudi zato, ker ni bil usklajen s socialnimi partnerji, je še poudarila Turkova.

Drobnič zavrnil očitke

Drobnič je očitke zavrnil in poudaril, da je pobude za razširitev kroga upravičencev na obolele okoliške prebivalce treba reševati v sklopu celovitega sistema zagotavljanja državnih pomoči prebivalcem, ki so zdravstveno prizadeti zaradi onesnaževanja okolja, zaradi vpliva industrije, prometa ali zaradi druge okoljske problematike, zaradi katere prihaja do rakavih obolenj.

Poudaril je tudi, da predloženi zakon v primerjavi s sedaj veljavnim razširja krog upravičencev tudi na tiste, ki so skladiščili in predelovale azbestne izdelke.

Tudi zakon o vojnih veteranih sprejet

Poslanci in poslanke so sprejeli tudi novelo zakona o vojnih veteranih, za katero je bil prav tako vložen odložilni veto DS. Zakon je podprlo 50 od 83 prisotnih poslancev. 36 jih je bilo proti.

Najbolj sporno vprašanje novele zakona predvidena ukinitev financiranja Zveze združenj borcev (ZZB) NOB s posebnim zakonom.

Medtem ko so v koalicijskih SDS, NSi in SLS sledili stališču vlade, da novela uvaja pravičnejši sistem financiranja veteranskih organizacij, pa se v opozicijskih LDS, SD in SNS bojijo razvrednotenja pomena NOB.