"Medtem ko se javno mnenje ukvarja z zelenim prehodom in jedrsko energijo, si Romi v številnih romskih naseljih prizadevajo za priklop na vodo in elektriko, mnogi romski otroci pa domačo nalogo delajo pri svečah ali večere preživljajo v temi," je opozorila direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.
Nesprejemljivo se ji zdi, da v Sloveniji država romskim družinam v naseljih, ki obstajajo že desetletja, odreka možnost pitne vode in elektrike. Slednje za mnoge romske otroke pomeni obsodbo na neizobraženost in na revščino, je opozorila pred svetovnim dnevom otrokovih pravic, ki bo v sredo.
V Sloveniji je po podatkih vlade brez pitne vode okoli petina romskih naselij. "Pri tem vlada sicer navaja, da imajo omenjena naselja samooskrbo z vodo, ki pa je v praksi videti tako, da je npr. pralni stroj priklopljen neposredno pod kapnico in deluje le, ko dežuje. To pa ne more biti sistemska rešitev," je dejala.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je opozoril, da pomanjkanje vode in elektrike romskim družinam povzroča številne težave, med drugim romskim otrokom otežuje vključevanje v izobraževanje, odraslim Romom pa zaposlovanje, kar so potrdili tudi na novinarski konferenci navzoči Romi.
Država bi morala po mnenju Horvat Muca k zagotavljanju vode in elektrike v romskih naseljih pristopiti zelo resno in organizirano, saj urejanje teh vprašanj ne more biti prepuščeno posameznim politikom in županom bodisi na lokalni bodisi na državni ravni. "Potrebujemo neka sistemska pravila, sistemsko financiranje in sistemsko določitev odgovornosti za urejanje teh stvari," je dejal.
Del težav bi sicer po njegovi oceni lahko rešila sprememba 20. člena zakona o financiranju občin, ki bi določila, da so sredstva, ki jih občine dobijo za Rome, namenska. Občine naj bi sicer po njegovih informacijah prihodnje leto v ta namen dobile 9,2 milijona evrov, kar naj ne bi bilo tako zanemarljivo.
Današnjo novinarsko konferenco so izvedli na kraju, do katerega namerava občina Ribnica napeljati začasni vodni priključek za Rome iz manjšega naselja Otavice. Direktorica Amnesty International Slovenije je opozorila, da takšna rešitev ni primerna, saj je do priključka po cesti en kilometer. Do njega sicer vodi tudi krajša, 300 metrov dolga linija, a gre ta neposredno ob železniški progi in za otroke, ki bi hodili po vodo, ni varna, je opozorila. Tudi Amir Hudorovič iz naselja Otavice je povedal, da bo priključek težko dostopen, posebej pozimi.
Ribniški župan Samo Pogorelc je za STA povedal, da je to trenutno edina možna rešitev, ki jo imajo. Romsko naselje Otavice je namreč nelegalno zgrajeno na kmetijskem zemljišču, na katerega pa po slovenski zakonodaji ni dovoljeno pripeljati vodovodnega priključka. Tam živečim Romom so po besedah župana sicer ponudili več drugih možnosti; od tega, da jim vodo vozijo gasilci, do tega, da jim občina pomaga kupiti zalogovnik za vodo, a so Romi vse zavrnili. "Zdaj očitno zavračajo tudi to možnost. Če jim začasni priključek ne pomeni nič, potem tudi tega ne bomo napeljali, kajti nobenega ne bom osrečeval na silo," je dejal.
V Amnesty International Slovenija so sicer prepričani, da je za zagotavljanje človekovih pravic na svojem ozemlju vedno odgovorna država, četudi za to podeli pristojnost občini. Zato so začeli z zbiranjem podpisov pod peticijo, v kateri predsednika vlade Roberta Goloba pozivajo, naj vlada romskim družinam v jugovzhodni Sloveniji zagotovi dostop do vode tam, kjer ga še nimajo. "Preskrba z vodo je sicer odgovornost občin, a če te tega za svoje prebivalce ne naredijo, je dolžnost države, da v to poseže in zagotovi ustavno zajamčeno pravico do vode," je zapisano v peticiji.
