Aljažev stolp bo 'odletel' s Triglava

Znameniti stolp bodo s približno 18 kilogramov povezovalnih trakov pritrdili, helikopter pa ga bo nato zapel z jeklenico in ga odpeljal na helidrom v Mojstrani. Nato ga bodo s tovornjakom odpeljali v prostore Narodnega muzeja, kjer restavratorji že dolgo časa vadijo popravke na repliki stolpa. Tam ga bodo temeljito restavrirali – vse plastične dele bodo zamenjali s kovino, da bo konstrukcijsko bolj močan, napeli bodo jeklenice in dodali strelovod. Po opravljenih vzdrževalnih delih se naj bi stolp na svoje prvotno mesto vrnil predvidoma v začetku oktobra. Po prenovi bodo trikrat letno na na terenu opravljali monitoring stolpa. Ocenjevali bodo, kakšne poškodbe so nastale in po potrebi kakšen del zamenjali.

Kljub prvotnim načrtom, da bi na Triglavu začasno pustili njegovo kopijo, ki so jo ustvarili za potrebe snemanja dokumentarnega filma leta 2013, se to ne bo zgodilo, saj bodo obnovitvena dela potrebna tudi na temeljih stolpa.

Projekt Aljažev stolp – ohranimo naš simbol, ki ga vodi Zavod za kulturno dediščino Slovenije, njegovi začetki pa segajo v leto 2012, je prvotno predvideval, da bi šel stolp v hrambo Planinskega muzeja. Slovenska javnost se je takrat razdelila na dva pola – eni so bili za, drugi proti. Do lanskega leta stolp ni imel upravljalca, imel je le »ljubitelje«, ki so skrbeli zanj, a premalo za saniranje vseh poškodb. Lansko leto je skrbnik postalo Ministrstvo za kulturo, ki je za upravitelja imenovalo Zavod za kulturno dediščino Slovenije, ki je poskrbel za to, da je projekt sanacije prešel v končno, praktično fazo.

190 centimetrov visoki stolp je najvišje ležeča zgradba v Sloveniji in kulturni spomenik državnega pomena. Idejo zanj je dobil župnik na Dovjem Jakob Aljaž, ki ga je motila nemška lakomnost v naših gorah.

Kot je v intervjuju za 24ur.com povedal Gorazd Lemajič, član projekta in restavrator v Narodnem muzeju, je Aljažev stolp simbol slovenstva že dolgih 123 let.

“Aljažev stolp, če ga premaknemo v katerikoli muzej, bo to povzročilo shizofreno stanje. Spodaj imamo tako original, ki je ne samo pričal, temveč tudi kreiral osamosvajanje Slovenije še v časih pod Avstroogrsko, na vrhu imamo pa kopijo. Mislim, da vrednost stolpa ni toliko v plehu, ampak v plehu, ki ima dušo. Nekaj drugega je, ko prideš v dolini v muzej in vidiš objekt, kot pa to, da napneš vse svoje moči in splezaš na Triglav ter tam vidiš stolp. Ta obisk pomeni čisto nekaj drugega. Moment je na vrhu Triglava popolnoma drugačen, kot če si obiskovalec v muzeju. Zato menimo, da je na vrhu edino pravo mesto za original.”