Gospodarska zbornica uči podjetja, kako prelisičiti delavce z minimalno plačo

Do zdaj je namreč minimalna plača že vključevala vse dodatke in dogajalo se je, da so do zdaj imeli delavci tako nizke osnovne plače, da tudi z vsemi dodatki niso dosegli minimalne plače. Delodajalec mora zato plačati doplačilo k minimalni plači. Tako se že leta v praksi dogaja, da tisti s petimi dodatki dobi popolnoma enako izplačilo kot nekdo, ki nima niti enega dodatka. Delodajalec pač doplača različna doplačila k minimalni plači.

Gospodarska zbornica pa je sestavila spisek predlogov, kako se po novem izogniti višjim izplačilom. Konkretno so predlagali, da jim ukinejo nekaj dodatkov, druge precej znižajo in jim zato povišajo osnovno plačo, ki pa je precej nižja od minimalne plače. Delodajalec nato samo še doplača razliko do minimalne plače. Dodatkov, ki bi se po novem letu morali izplačati posebej, ne bo. Delavca pomirijo z besedami, da imajo višje osnovne plače, zamolčijo pa jim, da nimajo več dodatkov. Delavcu z minimalno plačo se to pri izplačilu ne bo poznalo popolnoma nič. In to kljub temu da zakon predvideva precej višja izplačila.

Podjetja po Sloveniji so že začela po novem obračunavati plače. Našli smo primere, ko je delavcu neznano kam izginilo kar za 400 evrov bruto dodatkov. In zdaj jim že dajejo v podpis nove pogodbe o zaposlitvi. Delavci se bojijo in jih podpišejo. S tem izgubijo dodatke in višjo plačo, ki jo določa zakon.

Z izvršno sekretarko sindikata SKEI Matejo Gerečnik smo prikazali konkretne izračune plače. Koliko ista oseba dobi danes, koliko ji z enakimi podatki pripada po novem letu in koliko bo to zneslo po receptu Gospodarske zbornice. Samo za dva dodatka je razlika za 100 evrov bruto. Praviloma imajo delavci več dodatkov.

Zamujene oddaje si lahko pogledate na VOYO.

Odgovor GZS:

»Priporočilo GZS predstavlja možen model prenove plačnega sistema na ravni dejavnosti in na ravni podjetja, namenjen blažitvi učinkov uveljavitve zakona o minimalni plači. Pripravljeno je kot strokovni pripomoček pogajalskim skupinam na ravni dejavnosti in skleniteljem podjetniških kolektivnih pogodb. Model predpostavlja možen dvig najnižjih osnovnih plač (NOP) in s tem tudi osnovnih plač (OP) po vseh tarifnih razredih z vključevanjem določenih dodatkov. Dvig NOP/OP se zato poviša v razponu od najmanj 20 % do 50 % glede na zatečeno stanje. To pripomore k vsaj delni ohranitvi razmerij med delovnimi mesti v različnih tarifnih razredih. Omenjene spremembe je potrebno izvesti zakonito, s spremembami ustreznih pravnih podlag na ravni dejavnosti in podjetja, vključno spremembe pogodb o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Prehod na nov model je potrebno izvesti s primernim prehodnim obdobjem ter z upoštevanjem varnostne klavzule, ki zagotavlja delavcu vsaj tak prejemek, kot bi ga dobil v novem letu ob uveljavitvi ZMinP.«