"Uporabljamo tudi aparature, ki zahtevajo ročno obdelavo, kar pomeni, da čez človeške limite sposobnosti res ne moremo," je opozarja Petrovec in poudarja da ne želijo izdajati napačnih rezultatov PCR-testiranja zaradi človeških napak ob preobremenjenosti.
Ob tem je pojasnil, da je IMI pravzaprav izobraževalna inštitucija, ki je del ljubljanske univerze. Analiza vzorcev za PCR-testiranje je torej dodatek k njihovemu osnovnemu pedagoškemu delu. "Ta trenutek je na izpitnem roku za študente medicine sto študentov, ki jih obravnavajo isti profesorji, ki v večernih urah avtorizirajo izvide," je ponazoril v izjavi za medije.
Kaj je drugače kot v prvem valu?
Na IMI trenutno v povprečju vsak dan analizirajo od 5000 do 6000 vzorcev za PCR-testiranje. V prejšnjem tednu so zaradi povečanih potreb na posamezen dan analizirali tudi 9000 vzorcev, pred epidemijo pa so se dnevne zmogljivosti gibale okrog 1000, največ 1500 vzorcev.
V prvem valu epidemije covida-19 so bile bolnišnice praktično ustavljene, zato so lahko kader na diagnostiko koronavirusa prerazporejali z drugih delovišč. Sedaj pa delno delujejo tudi drugi bolnišnični programi, ne le zdravljenje covida-19. To za mikrobiološke laboratorije pomeni povečano število vzorcev, ki so jih analizirali že pred epidemijo, ob že tako izjemnih obremenitvah zaradi analize vzorcev za PCR-testiranje.
Zaradi povečane delovne obremenitve so dodatno zaposlili 15 ljudi, ki jih šolajo, medtem ko rešujejo tekoče težave, ki jih ni malo. "Vključno z mano kot predstojnikom dežuramo vsi, do zadnjega profesorja, kolikor pač zmoremo in kolikor dopuščajo fizične kapacitete".
Je pa ponosen, da se okužbe v delovnem okolju na IMI ne prenašajo. Vseeno se soočajo s težavami zaradi bolniških odsotnosti, saj se lahko zaposleni okužijo tudi drugje, ker so del družbe.
Dogovori o spreminjanju strategije testiranja
Kot poudarja Petrovec, dodatnih obremenitev PCR-testiranja na inštitutu ne bodo zmogli. Pojasnil je, da se s strokovnjaki dogovarjajo o možnosti spreminjanja strategije testiranja na koronavirus. Na Hrvaškem denimo kot potrdilo o okužbi s koronavirusom od 12. januarja zadostuje hitri test.
Po Petrovčevem mnenju mora PCR-testiranje ostati osnovna diagnostika koronavirusa za rizične skupine ljudi, hospitalizirane in zdravstvene delavce. "Prebolelost bo po mojem mnenju v prihodnjih mesecih izločena iz pogoja za kakršno koli potrdilo," je poudaril in pojasnil, da prebolelost ne ščiti dobro pred ponovno okužbo s koronavirusom.
Testiranje sicer predstavlja velikanski strošek za državno blagajno. V torek je država tako samo za PCR-teste – pristojni so jih opravili 22.924 – plačala skoraj milijon 170 tisoč evrov. Če k temu prištejemo še slabih 93 tisoč hitrih testov, pridemo na 1.819.000 evrov na dan. Vsi podatki za letos sicer še niso dostopni, a če na hitro preračunamo stroške samo za zadnjih sedem dni, ko padajo rekordi, je skoraj 136 tisoč PCR-testov državo stalo slabih 7 milijonov, hitri testi pa dobrih 5 milijonov evrov.
Skupaj je šlo iz državne blagajne za testiranja zadnji teden dobrih 12 milijonov evrov.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.