Vodji območne enote gozdarjev 5300 evrov covidnega dodatka, zaposleni v laboratorijih pa brez

Več sindikatov v zdravstvu opozarja na nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov za delo v nevarnih razmerah, drugi pa na dolge zamude pri izplačevanju. Sistem dodatkov je precej zbirokratiziran, je pa odvisno od volje in energije vodij, ki se morajo potruditi, da se dodatki izplačajo. Že v prvem valu, pa tudi pozneje, sta se v UKC Ljubljana višina in upravičenost do dodatka računali na podlagi neposrednega dela z bolniki, marsikdo, ki je bil v drugih ustanovah, pri manjši izpostavljenosti, do njega upravičen, ga ni dobil. Tako v bolnišnici Trbovlje zaposleni še vedno niso dobili obljubljenih dodatkov za oktober, ministrstvo pa nam je na novinarsko vprašanje le odgovorilo, da "bo SB Trbovlje sredstva po 123. členu ZIUOPDVE (sredstva po KPJS) prejela 29. 1. 2021 (167.155,27 EUR)." "Danes so zaposleni prejeli plačilo dodatka za oktober. Za ta del smo sredstva založili. Smo pa danes tudi prejeli s strani države nakazilo sredstev za vse 3 mesece v višini 911.711 EUR, tako da bomo dodatke za preostala dva meseca nakazali zaposlenim v ponedeljek oz. torek. Bolnišnica žal nima dovolj likvidnostnih sredstev, da bi vse dodatke lahko izplačevala prej kot prejme sredstva. O načinu oz. rokih izplačila smo se dogovarjali s sindikalnimi poverjeniki, ki na sestankih niso izražali nestrinjanja ali slabe volje," so pa sporočili iz SB Trbovlje. 

Sindikati v zdravstvu Slovenije PERGAM (SZS PERGAM) skupaj s Sindikatom laboratorijske medicine Slovenije (SILMES) in Sindikatom kliničnega centra Ljubljana pa so opozorili ravno na zaposlene v laboratorijih, ki imajo neposreden stik z brisi in drugimi vzorci okuženih z novim koronavirusom. Kot pravijo, še vedno niso vključeni med upravičence za delo v rizičnih razmerah do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve.

V sporočilu za javnost pravijo: "V času epidemije se je obseg dela v laboratorijih ob nespremenjenem številu zaposlenih večkratno povečal, zlasti se je tudi povečalo število samoplačniških preiskav, ki so posledica manjšega števila napotitev k specialistom. Obremenitve zaposlenih so posledično nečloveške in ne samo kot posledica odsotnosti zaradi odrejenih karanten, temveč tudi obolelosti, predvsem pa izgorelosti." Sindikati zato zahtevajo, da se v PKP 8 nemudoma vključi določba, v kateri se tudi zaposlenim v laboratorijih prizna pravica do izplačila do dodatka .

A to očitno še ni edina nenavadna razlika v zdravstvu, saj, kot pravijo sindikati, nekateri delodajalci poročajo, da bodo zaposleni morali vračati dodatke, če ministrstvo za zdravje ne bo nakazalo denarja, ki ga je obljubilo zaposlenim. "Takšno ravnanje je skrajno sprevrženo in obsojanja vredno, saj se navedeno že dogaja v največji zdravstveni ustanovi v Republiki Sloveniji (UKCL)," so zapisali. 

Številni dodatki, tudi za (ne)delo s strankami

Mladina se je natančneje lotila dodatkov, ki so bili izplačani po vseh zakonih do zdaj, in opazila nenavadna izplačila. Med zmagovalci pri izplačevanju covidnih dodatkov je, zanimivo, ravno Zavod za gozdove Slovenije. Medtem zaposleni v zdravstvu poročajo, da obljubljenega denarja ni, ministrstvo pa še vedno ni nakazalo denarja ustanovam, te težave zavod ni imel. Kot pišejo v Mladini: verjetno je bila politična volja bolj naklonjena temu, saj je zavod dobil nakazanih 1,1 milijona sredstev za kritje dodatkov. "Predsednik Sindikata Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Režonja in pristojna oseba na ministrstvu za kmetijstvo Robert Režonja, ki ga je vlada julija imenovala za generalnega direktorja direktorata za gozdarstvo in lovstvo na ministrstvu, sta brata," pravijo.

Najvišje izplačilo je tako bilo kar 5348 evrov za vodjo brežiške enote zavoda za gozdove. Revirni gozdarji v povprečju dobijo 1500 evrov dodatka, tega je dobilo skoraj 800 zaposlenih. Za revijo so pojasnili, da so do dodatka upravičeni, ker so izpostavljeni možni okužbi. Samo mnenje, kaj je nevarno delo, ki upravičuje takšen dodatek, pa je seveda v domeni delodajalca. 

Ocenjevali so tudi različne druge dodatke, tako so precej visoke zneske dobili v Gasilski brigadi Koper, vojski, policiji, zdravstvu. Nekaterim so se plače podvojile, a najbolj zanimivi so ravno tisti, ki so si jih izplačevali v javnem sektorju. Kot je že nekaj mesecev jasno, je upravičenost do teh dodatkov odvisna predvsem od volje in politične povezave vodij posameznih enot, tudi dodatki se izplačujejo različno. Občina Ig je takšna, občinsko upravo vodi predsednik občinskega odbora SDS Brezovica Janez Miklič. Kot še pišejo v reviji, zaposlenim na občinski upravi redno izplačujejo dodatek za posebne obremenitve v času epidemije, za oktober 600, za november pa 1187 evrov. Zanimivo je predvsem, da občina Ig ne posluje s strankami v času epidemije. Mladina piše, da je Miklič dejal, da na občini delajo v rizičnih razmerah, rizičnost pa – v stavbi se med drugim vodijo sestanki. 

Izplačevanje dodatkov v Slovenski vojski:  5146 zaposlenih v vojski vsak mesec dobi v povprečju še 100 evrov dodatka. Pa tudi tukaj so velike razlike. Največ seveda dobi zdravstvena enota, nato sledi 2000 vojakov, ki dobivajo dodatek za polovico delovnega časa, "saj naj bi bili izpostavljeni velikemu tveganju pri varovanju državne meje, na protokolarnih prireditvah, mednarodnih misijah, pomoči civilni zaščiti, delo v kurirski službi, kuhinji ali vojaki na straži". Seveda znova najbolje vrvi potegnejo častniki in podčastniki, več sto zadnjih je dobilo vsak mesec 800 evrov dodatkov, "večinoma prav zaradi epidemije".

V Mladini so obdelali še številne druge poklice, ki močno izstopajo iz povprečja izplačevanja teh dodatkov, na primer Center za socialno delo Južne Primorske, ki je v prvem valu v povprečju zaposlenim izplačal za 1300 evrov dodatkov. Pod črto pa je seveda vprašanje, koliko denarja je šlo že za vse dodatke? To še ni jasno, saj ne vejo, kdo bo vse zaprosil za povračilo sredstev, ki so jih namenili za vse dodatke. A kar se ve: Slovenska vojska (6,4 milijona), Policija (20 milijonov), zdravstvo (109 milijonov), upokojenci (134 milijonov) in številni drugi, za katere se še ne ve, račun pa pride v letošnjem letu.