Zapleti pri izplačilu dodatkov zdravstvenim delavcem, sindikati na nogah

Prvič po dveh mesecih so sicer danes za skupno mizo sedli predstavniki zdravstvenih delavcev in ministrstva, ugotovitev sindikatov pa - pri izplačevanju dodatkov vladata popolna zmeda in kaos. Nekatere zdravstvene ustanove, denimo v Metliki, so našle denar, ga založile in izplačilo zagotovile takoj, na Golniku pa so pred dvema dnevoma zaposlene presenetili z dopisom, da je denarja zmanjkalo, ker od države niso dobili povračila.

Po besedah Slavice Mencingar iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi so zaposleni razočarani, jezni, da so  opravljali svoje delo v prvih vrstah in do izplačil ni prišlo, čeprav je direktor navedel, da ko bo dobil sredstava, bodo izplačana.

Povračila so bila včeraj večini bolnišnic vendarle izvedena, v skupni višini 18,7 milijona, kar pomeni, da bodo lahko zaposlenim, tudi na Golniku, dodatke izplačali prihodnji teden. Takrat se obeta tudi nov paket povračil v višini 9 milijonov in pol, v juniju pa bo sledil še 3. paket. Od nekaterih zavodov zahtevki za povračilo sploh še niso prišli, sicer pa jim bodo v skrajnih primerih omogočili tudi hitro dodatno likvidnost. 

Za dodatke k plačam, do katerih so zaposleni upravičeni za delo v času epidemije, je sicer  predvideno povračilo iz državnega proračuna, a morajo javni zavodi najprej resornim ministrstvom poslati zahtevke.

Po prejemu resorno ministrstvo zahtevek pregleda in ga posreduje finančnemu ministrstvu, ki pripravi predlog za zagotovitev denarja. Po potrditvi na seji vlade pa je treba pripraviti še odredbe, da se prenos denarja dejansko lahko izvede, so pojasnili.

Sredstva za drugi sklop zahtevkov v višini 9,4 milijona evrov bodo predvidoma nakazali v naslednjem tednu, tretji sklop zahtevkov za dodatke pa je še v postopku obravnave na ministrstvu za zdravje.

Vlada zagotovila sredstva za dodatke za javne uslužbence

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije različnim proračunskim uporabnikom. Gre za zagotavljanje sredstev za dodatke za povečano obremenitev oz. delo v rizičnih razmerah, ki jih mora državni proračun zagotoviti na podlagi protikoronske zakonodaje.

Na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo mora sredstva za dodatek za delo v rizičnih razmerah na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor ter za dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije po zakonu v skupni višini 17,41 milijona evrov zagotoviti državni proračun, je v sporočilu po dopisni seji vlade sporočil urad vlade za komuniciranje. Vlada je 22. aprila s sklepom določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, torej dodatek po zakonu, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. S tem je torej določen najvišji znesek, ki ga lahko za izplačilo tega dodatka porabijo proračunski uporabniki.

Glede dodatka na podlagi kolektivne pogodbe pa ni vnaprej določenega najvišjega obsega sredstev. So pa proračunski uporabniki glede izplačila tega dodatka dolžni upoštevati razlago komisije za razlago kolektivne pogodbe, je spomnila vlada.

Med proračunskimi uporabniki, ki bodo delili dodatke, so ministrstva za finance, za notranje zadeve, za obrambo in za zdravje, pa računsko sodišče, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Uprava RS za javna plačila, Finančna uprava RS, policija, Inšpektorat RS za notranje zadeve, Uprava RS za zaščito in reševanje, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, generalštab Slovenske vojske, Inšpektorat RS za obrambo, vrhovno sodišče, višja in okrožna sodišča, okrajno sodišče v Ljubljani ter upravno sodišče.