Pravniki o obveznem cepljenju: Vlada bi morala s temeljito analizo ugotoviti, ali obstajajo milejši ukrepi

Odvetniki Tina Drolec Sladojević, Nataša Pirc Musar in Dino Bauk so se v okviru razprave spraševali, ali je v obstoječem zakonodajnem sistemu možno uvesti obvezno cepljenje. 

Po mnenju Pirc Musarje pravica do necepljenja ne obstaja. Je pa država po njenih besedah najprej dolžna naložiti stroki, da presodi, ali je nastopil čas, ko je obvezno cepljenje možno predpisati. Pirc Musarjeva je dodala, da se je z vidika načela sorazmernosti treba odločiti, ali obvezno cepljenje uvesti za vse ali le za določene skupine. Opozorila je tudi, da bi vlada pred uvedbo obveznega cepljenja morala opraviti temeljito analizo in ugotoviti, ali bi bilo možno do enakega učinka, kot ga zagotavlja cepljenje, priti z milejšimi ukrepi.

Enako bi morala po njenem mnenju storiti pred uvedbo obveznega pogoja preboleli in cepljeni (PC) v državni upravi, ki ga Pirc Musarjeva interpretira kot uvedbo obveznega cepljenja za tamkajšnje zaposlene. "Ampak teh analiz preprosto ni," je dejala.

Kot napačno je zato ocenila odločitev vlade, ki "se je bolj kot delodajalec odločila, da je treba zaradi zgleda precepiti državne uslužbence". Po njeni oceni bi bilo z vidika vzdržnosti zdravstvenega sistema obvezno cepljenje bolj smiselno uvesti za zaposlene v zdravstvenih institucijah in domovih za starejše.

Po Baukovem mnenju je cepljenje postalo točka delitve družbe, ki je zelo čustvena in politična. Kot je povedal, ustava državi nalaga, da zagotavlja zdravo življenjsko okolje. Po zakonu o nalezljivih boleznih pa je državi naložena še obveznost, da preprečuje epidemije nalezljivih boleznih (ZNB), je povedal.

Dodal je, da lahko država po ZNB med obvezna cepljenja uvrsti tudi cepljenje proti covidu-19, a bi moralo ministrstvo za zdravje pred tem tovrstna cepiva na predlog NIJZ uvrstiti na seznam cepljenja. Tudi po njegovi oceni tega razmisleka ni bilo. "Manjka prevzem odgovornosti države, če ima država cepivo za rešitev iz epidemije," je povedal Bauk.

Drolec Sladojevićeva je pojasnila, da osebe ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen ko to predvideva ZNB. Po njem se lahko vlada odloči, da bo ob nevarnosti novih nalezljivih bolezni uvedla obvezno cepljenje.

Bauk pa je opozoril še, da je ZNB nastal v času, ko so ljudje cepljenje videli kot dobrino, ne pa kot poseg v človeško telo. Po drugi strani pa da obstoječi ZNB ni predvideval, da bi epidemijo reševali s prostovoljnim cepljenjem. Po ZNB je uvedba obveznega cepljenja v pristojnosti zdravstvenega ministra, je pojasnil in ocenil, da v Sloveniji "veljavnih zakonov ne jemljemo čisto zares".

Problem "lahkotnosti vladanja z odloki"

Pirc Musarjeva je opozorila tudi na problem "lahkotnosti vladanja z odloki", ki da traja od začetka epidemije v prvem valu okužb s koronavirusom. Po njenem mnenju je "vladanje z odloki – ob tem, da so nekateri neustavni –"  del razlogov, zakaj se ljudje ne odločajo za cepljenje. "Vladno spoštovanje pravne države pridobi spoštovanje ljudi, ki moramo ubogati," je pojasnila Pirc Musarjeva.

"Ni udobno, ni lahkotno," se je na očitke Pirc Musarjeve odzval koordinator za logistični del cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin, ki je bil med občinstvom. Dodal je, da stroka zgolj sprejema priporočila, politične odgovornosti pa nikoli ne prevzame, temveč jo prevzame vlada. Kacin je med iskanjem razlogov za tak delež cepljenih v Sloveniji, kot ga imamo, spomnil na že tako nizko precepljenost s cepivi proti gripi v zadnjih letih. Zato je po njegovem mnenju doseg 50-odstotne precepljenosti za Slovenijo uspeh.