Cigler Kralj: Vlada v PKP 8 naslavlja resnične stiske ljudi

Vlada tudi v tem protikoronskem paketu naslavlja resnične stiske ljudi, je uvodoma dejal minister Janez Cigler Kralj. "Naslavljamo številna področja in ponovno dokazujemo, da lahko z izjemnim odzivanjem zagotovimo tiste ukrepe, ki jih državljani in podjetja najbolj potrebujejo," je dodal.

Med najpomembnejšimi predlaganimi ukrepi je izpostavil tiste za ohranitev delovnih mest, popravljajo in dopolnjujejo se tudi nekateri solidarnostni dodatki iz sedmega protikoronskega zakona. Posebej je izpostavil skrb za starejše.

Subvencioniranje čakanja na delo se bo po predlogu podaljšalo do konca aprila, nato ga bo lahko vlada podaljšala še dvakrat za po mesec dni. Ukrep bo veljal za vse delodajalce, registrirane do 31. decembra 2020, ki so jim prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov, je dejal minister in dodal, da so delodajalci ta ukrep dobro sprejeli.

Kot novost pri tem ukrepu je izpostavil določbo, po kateri bo država tistim, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih odlokov, krila stroške v zvezi z zaposlenimi na čakanju na delo doma v celoti, torej bruto bruto.

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije covida-19 v težavnem položaju, jim je del bremena tega zvišanja sklenila odvzeti država. Po predlogu zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 jim bo tako v prvi polovici leta 2021 plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

"Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne bo smel odpuščati iz poslovnih razlogov," je ob tem poudaril Cigler Kralj.

Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov.

Krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona se širi še na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu. "S tem zaokrožujemo nabor solidarnostnih dodatkov za pomoč ranljivim skupinam prebivalcev," je dejal minister.

Skrajšani delovni čas bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu ter tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji. Dodatna sredstva pa se zagotavlja Rdečemu križu in Slovenski karitas, je še povedal Cigler Kralj.

Opozoril je tudi na celovito skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, se bo z osmim protikoronskim zakonom zagotovilo podaljšano obravnavo, kar vključuje zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo. Podaljšana obravnava bo lahko trajala največ 30 dni, je še povedal Cigler Kralj.

Opozicija kritična

Opozicija v današnji obravnavi opozarja, da se vlada reševanja posledic epidemije covida-19 ne loteva na pravi način. Ukrepi so po njenem mnenju prepozni, neučinkoviti in ne zajemajo vseh ranljivih skupin. Nasprotno bodo po besedah poslancev koalicije pomembno prispevali k omilitvi posledic epidemije.

"Vlada je z vodenjem epidemije zavozila na vseh frontah," je ugotovil Marko Bandelli (SAB). Omejevalni ukrepi ne dajejo pravih rezultatov, javno zdravstvo poka po šivih, število umrlih je še vedno previsoko, je naštel. Vladi je očital, da se "za dimno zaveso covida-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso niti nujne niti potrebne", kot primer pa navedel predlagano zvišanje poplačila socialnih prispevkov za verske uslužbence.

Tudi Brane Golubović (LMŠ) je dejal, da je vladi spodletelo pri obvladovanju epidemije. "In spodletelo ji je tudi pri reševanju podjetij in obrtnikov, ki so morali na podlagi vladnega odloka že oktobra zapreti svojo dejavnost," je dejal ter obžaloval, da vlada za ta podjetja in obrtnike še vedno ni našla učinkovitih rešitev.

Predvsem pa je Golubović opozoril, da predlagani ukrepi niso usklajeni s socialnimi partnerji. Vlada verjame, da je samozadostna, ne spoštuje nikogar in zavrača socialni dialog, je povzel.

Dejan Židan (SD) je ugotovil, da se tudi s tokratnim protikoronskim zakonom zanemarjajo pozivi zainteresiranih skupin in strokovne javnosti, ali pa predlagajo začasni ukrepi, ki niso primerni in učinkoviti. "Stihijsko sprejemanje protikoronskih zakonskih svežnjev in njihova kompleksnost ustvarjata pravno zmedo in nepredvidljivost," je dejal.

"Epidemija covida-19 vztraja v leto 2021, nesposobnost vlade Janeza Janše, da nanjo odgovori, pa prav tako," pa je odzivanje vlade na epidemijo povzel Miha Kordiš (Levica). Pomoč ne prihaja do ljudi, je opozoril in menil, da bi morali delavcem s simptomi okužbe z novim koronavirusom ponuditi polno nadomestilo plače.

Najbolj pa v Levici nasprotujejo predlaganemu subvencioniranju dviga minimalne plače, ki je eden od nosilnih ukrepov tokratnega protikoronskega zakona. "50 evrov na mesec bodo za vsako minimalno plačo prejeli kapitalisti, ki na brutalnem izsesavanju delavcev že tako mastno zaslužijo," je dejal Kordiš. Pomisleke imajo tudi v SNS, a je poslanec te stranke Jani Ivanuša dejal, da bodo zakon vseeno podprli. 

Koalicijske stranke: S protikoronskimi paketi smo ublažili gospodarsko in socialno krizo 

Eva Irgl (SDS) je dosedanje ukrepe ocenila kot pravočasne in učinkovite, predvsem pa ciljno usmerjene. "V sedmih paketih smo razdelili že veliko pomoči, pri čemer so bile upoštevane praktično vse kategorije prebivalstva, v osmem protikoronskem zakonu pa s solidarnostnim dodatkom zajemamo še nekatere druge kategorije," je dejala.

V SMC menijo, da jim je z vsemi doslej sprejetimi protikoronskimi paketi uspelo obvladati in ublažiti gospodarsko in socialno krizo. Doslej je bilo izplačanih že približno 2,5 milijarde evrov različnih pomoči gospodarstvu in ljudem, je dejala poslanka te stranke Mojca Žnidarič ter zavrnila očitke, da ni bilo storjenega dovolj za pomoč državljanom in družbenim podsistemom. Osmi protikoronski zakon prinaša dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu, je dodala.

Aleksander Reberšek (NSi) je predlog osmega protikoronskega zakona predstavil z besedami, da se z njim popravlja tisto, kar je bilo v prejšnjem nehote izpuščeno. Enkratni solidarnostni dodatek bodo denimo zdaj prejeli tudi polnoletni dijaki in študenti, ki študirajo v tujini.

Poleg dodatnih upravičencev do solidarnostnega dodatka je Jurij Lep (DeSUS) med ključnimi danes obravnavanimi ukrepi spomnil še na podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače ter podaljšanje pomoči izvajalcem prevoza potnikov. Poslancem njegove stranke se zelo pomemben ukrep zdi tudi podaljšana obravnava za starejše, ki po preboleli bolezni potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje.

Lahovnik: Naša ocena je, da bo druga polovica leta v znamenju res močnega okrevanja

Kot je na novinarski konferenci povedal vodja svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije Matej Lahovnik, so v PKP 8 predlagali dva ukrepa, in sicer podaljšanje subvencioniranega čakanja na delo in subvencioniranje višje minimalne plače. "Zakon o minimalni plači je slab, vendar je bil pač sprejet in je v veljavi," je dejal in poudaril, da je država glede tega za delodajalce storila največ, kar je v trenutnih razmerah lahko.

Navedel je podatke UMAR, ki ugotavlja, da se je v začetku januarja nadaljevala zmerna rast števila brezposlenih, a ta ob ohranjanju ukrepov (sofinanciranje čakanja in skrajšanega delovnega časa, moratorij na odplačilo kreditov) ni vidno odstopala od predhodnih let. 

Verjamemo, da bodo predlagani ukrepi PKP 8 zagotovili, da bo Slovenija ostala med državami, v katerih se je brezposlenost v času koronakrize najmanj povečala, je poudaril Lahovnik, ki z optimizmom gleda na drugo polovico leta. Takrat se bodo epidemiološke razmere po pričakovanjih izboljšale, z odprtjem zdaj zaprtih storitvenih dejavnosti pa naj bi po ocenah Lahovnika oživelo tudi gospodarstvo. "Naša ocena je, da bo druga polovica leta v znamenju res močnega okrevanja," je dejal. 

V svetovalni skupini sicer ocenjujejo, da ne gre več iskati dodatnih instrumentov pomoči, temveč je treba v naslednjih protikoronskih paketih začeti razmišljati o izhodni stategiji. Da bo okrevanje učinkovitejše, je po njegovih besedah bistveno, da ministrstva pripravijo ciljno usmerjene razpise za oživitev gospodarskih dejavnosti.

 SID banka je že pripravila poroštveno shemo za turizem in gostinstvo v višini 200 milijonov evrov, namenjeno financiranju obratnih sredstev in investicij, agencija Spirit Slovenija pa bo marca objavila 36 milijonov evrov vreden razpis za financiranje obratnih sredstev malih in srednje velikih podjetij, je naštel.