'Upoštevali smo predloge, s PKP 8 gremo naproti socialnim partnerjem'

Vlada je s predlogom osmega protikoronskega zakona šla naproti socialnim partnerjem in poskušala čim bolj upoštevati njihove predloge, je ob predstavitvi na seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejal minister za delo Janez Cigler Kralj. 

Kaj prinaša PKP 8?

Subvencioniranje čakanja na delo, s katerim država pomaga podjetjem že od prve razglasitve epidemije lani spomladi, se bo po predlogu podaljšalo do konca aprila. Nato ga bo lahko vlada v skladu z osmim protikoronskim zakonom še dvakrat podaljšala za po mesec dni, je povedal.

Ukrep bo veljal za vse delodajalce, registrirane do 31. decembra 2020, ki so jim prihodki zaradi epidemije upadli za več kot 20 odstotkov, ob čemer je minister kot novost izpostavil določbo, po kateri bo država tistim, ki ne morejo poslovati zaradi vladnih odlokov, krila stroške v zvezi z zaposlenimi na čakanju na delo doma v celoti, torej bruto bruto.

Skrajšani delovni čas pa bo država subvencionirala tudi kmetijam, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala, kar se zdi ministru prav, a ker to pomeni breme za delodajalce, jim ga bo del začasno pomagala nositi država. Če delavec ne dosega minimalne plače, je v prvi polovici leta predvidena subvencija v višini 50 evrov, v drugi polovici leta pa se bo delodajalce razbremenilo pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, je povedal.

Predlog osmega protikoronskega zakona odpravlja tudi neenakost med delavci, ki zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost s plačo za december niso bili upravičeni do kriznega dodatka v višini 200 evrov. "Izplačilo kriznega dodatka vežemo na plačo v novembru," je pojasnil Cigler Kralj. Tokrat je predvidena tudi globa za delodajalce, ki kriznega dodatka ne bi izplačali.

Širi se tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka iz sedmega protikoronskega zakona, in sicer na polnoletne dijake ter študente, ki se izobražujejo v tujini, pa tudi na prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, ter na vojne veterane in vojne invalide.

Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov bodo zdaj upravičeni tudi brezposelni, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu.

Iz petega protikoronskega zakona, sprejetega oktobra lani, se še vse do konca leta 2021 podaljšuje določba, da lahko vsi zaposleni koristijo tri dni bolniške odsotnosti brez potrdila osebnega zdravnika.

Za tri mesece, večinoma do konca junija, se podaljšuje tudi pomoč izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu, kot tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji. Dodatna sredstva pa se zagotavlja Rdečemu križu in Slovenski karitas, je še povedal Cigler Kralj.

Opozoril je tudi na celovito skrb za starejše. Ti po preboleli bolezni pogosto potrebujejo še dodatno bolnišnično zdravljenje in za tiste, ki jih ni mogoče odpustiti v domače okolje, predlog zakona prinaša podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo, je dejal. 

DZ bo zakon potrjeval na jutrišnji izredni seji.

Sindikatom vabilo poslali 40 minut pred začetkom seje 

Ministrove besede, kako so prisluhnili socialnim partnerjem, je v precej nenavadno luč postavilo dejstvo, da je bilo vabilo sindikatom odposlano šele 40 minut pred začetkom seje, zaradi česar se je niso udeležili. To je zmotili predstavnike opozicije. Prišel pa je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki je dejal, da je pomoč države dobrodošla, vendar si podjetniki predvsem čim prej spet želijo začeti delati.

Naj se ljudem dovoli delati, je pozval tudi Zmago Jelinčič (SNS). Marko Bandelli (SAB) pa je dejal: "Vlada je brutalno ustavila vse dejavnosti." Opozoril je, da DZ sprejema že osmi protikoronski zakon, še vedno pa čaka, da vlada pripravi strategijo za zagon gospodarstva. "Le delimo bonbone, vreča je zmeraj polna," je opozoril.

Edvard Paulič (LMŠ) je ocenil, da dosedanjih ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. Andreja Zabret (LMŠ) je dodala, da so ukrepi neučinkoviti, prezapleteni in prepočasni. "Še vedno ni jasnega načrta, kako naprej po koncu epidemije," je soglašala z Bandellijem. Predvsem pa je menila, da bi morali ukrepe sprejemati selektivno glede na to, ali so podjetja zaprta z vladnimi odloki ali ne, prilagoditi pa jih tudi posameznim dejavnostim.

Miha Kordiš (Levica) je vladi očital, da je z dosedanjimi ukrepi ljudem namenila le 370 milijonov evrov, medtem ko je šlo kar petkrat več denarja za kapital in za kapitaliste. Posledica je, da delavci hodijo na delo okuženi ali celo bolni. Ta problem bi lahko rešili s 100-odstotnim nadomestilom plače za primer okužbe, je predlagal.  "Ves čas epidemije se vrstijo opozorila, da so delovna mesta glavni vir širjenja okužb. Zaposleni, ki zbolijo ali so bili v tveganem stiku z okuženim, namreč zaradi strahu pred izgubo dohodka niso motivirani za to, da ostanejo doma. V tem primeru so upravičeni le do 90 oziroma 80 odstotkov plače. Ker bi jim odsotnost brez 100-odstotnega nadomestila ogrozila mesečno preživetje v teh negotovih časih, na delo hodijo, čeprav imajo blage simptome ali pa so bolni. To ima katastrofalne posledice z vidika preprečevanja širjenja COVID-19. Zato je 100-odstotno nadomestilo ena izmed kritičnih točk, ki lahko vzpostavi pogoje, da se prebivalci Slovenije vedejo varno in pri tem niso finančno oškodovani," so njegov predlog utemeljili v Levici. Podobno rešitev že imajo v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem, kjer so zaposleni v primeru okužbe ali karantene upravičeni do celotne plače.  

Levico motijo tudi subvencije v primeru minimalnih plač, saj po njihovem vlada s tem prav spodbuja delodajalce, naj ne povišajo plač, in tako "sponzorira" socialni dumping. 

"Vlada svoje delo zelo dobro opravlja in ljudje to vidijo," je po drugi strani menila Eva Irgl (SDS). Dosedanjih sedem protikoronskih zakonov je pohvalil tudi Marjan Pojbič (SDS) in dejal, da se je z njimi zaščitilo vsaj 300.000 delovnih mest.

Vrednost ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 je v tokratnem protikoronskem zakonu ocenjena na 320 milijonov evrov.