Omikron bo zelo verjetno okužil vsakega, ki še ni cepljen

Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, Roman Jerala, je med pogovorom Omikron in epidemija ocenil, da lahko pričakujejo, da bo v Sloveniji najbrž februarja ali marca dosežena ali praktično 100-odstotna precepljenost ali pa prekuženost. Gre sicer za stanje, ki bi slej ko prej prišlo tudi z različico delta, a naj bi ga z omikronom dosegli hitreje, je poudaril.

Sicer je napovedal, da mlajši in zdravi ob doseženi tako imenovani čredni imunosti v nadaljevanju in ob umiritvi epidemije verjetno ne bodo več potrebovali cepljenja proti covidu-19, starejši in ranljivejši pa naj bi se proti njemu cepili vsako leto, podobno kot se zdaj cepijo proti gripi.

Hitro širjenje je tudi posledica tega, da omikron že ustvarjena protitelesa v človekovem telesu nevtralizira 

O različici virusa omikron po njegovi oceni sicer še ne vedo veliko. Sicer obstajajo nekateri znaki, da bi lahko bila nekoliko blažja od prejšnjih različic. Močno upa, da se bo izkazalo, da je vsaj nekoliko manj nevarna. Seveda pa se zelo hitro širi, s čimer lahko nadoknadi tudi to, da je potek bolezni pri njej nekoliko blažji.

Njeno hitrejše širjenje je po njegovem mnenju v precejšnji meri tudi posledica tega, da ta oblika virusa že ustvarjena protitelesa v človekovem telesu nevtralizira in skoraj resetira ter lahko tako vnovič okuži vso populacijo.

O zaščiti s cepivi lahko po njegovih besedah zatrdijo, da lahko okužba z novim koronavirusom pri necepljenih povzroči veliko hujše bolezenske posledice kot pri cepljenih ljudeh. Zaupa tudi mnenju pediatrov, da je smiselno cepljenje otrok.

Pri okužbi z različico omikron naj bi bil najučinkovitejši tretji oziroma poživitveni odmerek cepiva, Jerala pa je dejal, da je to veljalo že za različico delta. Za pomembno se je izkazalo tudi to, da daljši presledek med drugim in tretjim odmerkom cepiva omogoči nastanek večjega števila protiteles v telesu oziroma zorenje imunskega odziva. Kakovost protiteles je boljša tudi zaradi daljše selekcije v bezgavkah, je dodal.

Omikron problematičen, ker ima veliko število mutacij na virusni bodici

Pri omikronom je sicer problematično to, da ima veliko število mutacij ravno na virusni bodici, preko katere se virus poveže s protitelesi in jih skuša nevtralizirati. Sicer pa kljub dejstvu, da ima virus veliko mutacij, pri cepljenih v telesu ostanejo še protitelesa, ki se veliko slabše povezujejo z virusom. Če posameznik dobi tretji odmerek cepiva, pa se tudi raven protiteles dvigne za stokrat. Tako je po tretjem odmerku zaščita pred okužbo še "dovolj dobra" oz. približno 75-odstotna, je ocenil.

Sicer pa je raven protiteles visoka tudi približno dva tedna po drugem cepljenju, kar pomeni, da cepljeni z le enim ali dvema odmerkoma dobijo nekaj prednosti pred virusom. Četudi gre le za en teden, bo imelo telo nekaj časa, da vzpostavi določen imunski sistem, ki sicer ne bo dovolj dober za popolno zaščito proti bolezni, lahko pa bo predstavljal razliko med blago in resno obliko bolezni, ki terja zdravljenje na intenzivnem oddelku, je še dejal Jerala.