'Vlada z novelo odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo'

"Vlada je z novelo protikoronskega zakona na široko odprla vrata investitorjem, katerih gradbeni projekti ogrožajo okolje in naravo. V novi protikoronski paket so namreč skrili neprijetno presenečenje: 42. člen zakona nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju varstva okolja določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje",  so prepričani v nevladnih organizacijah.

V protikoronski paket ukrepov na ministrstvu za okolje in prostor namreč želijo dodati tudi člen, ki zaostruje pogoje, pod katerimi lahko v določen postopek stopijo predstavniki nevladnih organizacij. Predlog se bere takole:  Nevladna organizacija (NVO) s področja varstva okolja bi imele po novem pravico udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le, če bi izpolnjevale še dodatne pogoje. Ti so 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino. Če ima (in je imela v preteklih dveh letih) zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in strokovno izobrazbo sedme ravni s področja delovanja nevladne organizacije. Če ima v preteklih letih in v tekočem letu najmanj 10.000 evrov premoženja (v vsakem letu).  

Kot opozarjajo nevladne organizacije v skupnem sporočilu za javnost: "Vlada se je izločitve nevladnih organizacij lotila domiselno: ne odvzema sicer same pravice sodelovanja v postopkih, določa pa tako visok prag pogojev, da jih skoraj nobena organizacija ne bo mogla doseči – še posebej, ker bi jih morala izpolnjevati za dve leti nazaj! Vlada seveda ve, da skoraj nobena od organizacij novih pogojev ne more izpolnjevati za nazaj – saj takrat teh pogojev ni bilo in niso vedele, da jih morajo izpolnjevati."  

Vizjak: Ko maloštevilčna nevladna organizacija vloži pritožbo, izsiljuje investitorja in s tem odmika gospodarsko aktivnost 

Minister Vizjak je danes na novinarski konferenci opisoval, zakaj je ta člen po njihovem mnenju pomemben: "V Sloveniji imamo številne organizacije, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu. S tem imajo pravico vstopati v postopke izdajanja dovoljenj. Številne organizacije tega ne izkoriščajo in delujejo korektno, nekateri primeri pa so  v nasprotju s tem." " Ko maloštevilčna nevladna organizacija vloži pritožbo, izsiljuje investitorja, s tem odmika gospodarsko aktivnost in nova delovna mesta. Tak primer imamo zdaj v primeru tretje razvojne osi, tako v okolici Šoštanja kot pri Novem mestu,"  je nadaljeval.  

Kaj to pomeni za okolje in naravo, pa se sprašujejo okoljevarstvene organizacije, kjer so prepričani: "V naslednjih dveh letih se bodo vsi gradbeni projekti lahko izvajali brez ustreznega nadzora javnosti nad zakonitostjo in okoljevarstveno ustreznostjo projektov! Taka ureditev je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, z Ustavo RS, ki določa neposredno uporabo ratificiranih konvencij, in z direktivami EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje."

Vizjak je danes v izjavi za javnost izrazil prepričanje, da bo Slovenija kljub temu na tem področju ohranila 'visoke demokratične standarde': "S tem členom postavljamo minimalne standarde za to, kdaj lahko posamezna nevladna organizacija vstopi in blokira postopek. V Avstriji in na Švedskem morajo imeti te najmanj 100 članov, v Sloveniji smo zdaj to določili pri 50 članih. To je treba, da se ne izkorišča statusa, da neka nevladna organizacija deluje v javnem interesu za parcialne interese posameznih članov. Pričakujemo, da bomo s tem sledili mednarodno primerljivim državam, ki imajo visoko raven demokracije na področju vključevanju javnosti. "  

In kot še zagotavlja minister: "Ta člen nikakor ne pomeni, da nevladna organizacija, ki ne izpolnjuje pogojev, ne sodeluje v okviru postopka s svojimi stališči in mnenji, ta odločba zgolj omejuje pridobivanje statusa stranskega udeleženca v postopku, kar ji daje pravico blokad tega projekta."  

V Društvu za trajnostni razvoj Focus pa opozarjajo, da zgolj podajanje mnenj ali stališč nima enake pravne moči in se jih pogosto brez posledic ne upošteva: "Možnost stranske udeležbe v postopkih je izredno pomembna, saj daje nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave možnost, da odločevalci dejansko presojajo podane argumente. Zgolj podajanje mnenj ali stališč nima enake pravne in dejanske moči in se jih pogosto brez posledic ne upošteva. Stranski udeleženci v postopkih pa imajo možnost koriščenja pravnih sredstev, t. j. pritožbe ali upravnega spora, zato se odločevalci bolj potrudijo, da argumente pretehtajo. Iz prakse (iz uspešnih upravnih sporov) se je pokazalo tudi, da namen organizacij, ki se vključujejo v takšne postopke, ni blokiranje brez vsakršnih argumentov, temveč zastopanje javnega interesa in izvajanje sprejetih predpisov s področja okolja in narave. Ti predpisi niso ovira, ampak so oblikovani z namenom zaščite okolja. In dolžnost okoljskih nevladnih organizacij je, da te predpise ščitimo, tudi ko se investitorju na drugi strani zdijo nepotrebna ovira. V praksi ta vladni korak pomeni teptanje in odvzemanje glasu okolja." 

 Nevladne organizacije še poudarjajo: "Ne sprenevedajmo se: onemogočiti izvajati neko pravico s pogoji, ki jih ni mogoče izpolniti, pomeni, da te pravice praktično ni več. Zakaj se vlada boji okoljevarstvene presoje? Onemogočanje dela okoljevarstvenih organizacij je onemogočanje varstva okolja. Nismo proti razvoju, smo pa proti razvoju, ki škodi okolju. Namen okoljevarstvene presoje je dati zeleno luč projektom, ki so okolju prijazni in trajnostni. Samo s takšnim razvojem imamo namreč prihodnost."